Page 28 - Izštevanke, izštevalnice in preštevanke v pedagoškem procesu

Ljudska pesem

tkivo glasbenega izraza, ki je ključnega pomena za celostno razumevanje
kulturne dediščine in identitete skupnosti.

Izštevanke vsi poznamo – te folklorne pesmice, te neskončno smešne šale,
te skrivnostne uroke naših otroških skrivanj in lovljenj. Ni težko dokazati,
da je tudi izštevanka pesniška oblika, ki ima svoja in samosvoja, stroga
pravila. V oči – natančneje: v ušesa! – pade izjemno živ in bogat ritem.
Novak (2012, str. 23)

4.2 Ljudska pesem brez melodije
Marija Stanonik (2006, str. 252–253) navaja, da motivika otroške ljudske pesmi
odkriva gospodarske in družbene razmere, v katerih so živeli njeni nosilci.
Pokaže nam njihovo tesno povezanost z naravo in življenjem v neformalnih
skupinah, recimo v primeru pastirjev. Do izraza prihaja zabavnost, smešnost,
komičnost. To komičnost v otroški ljudski pesmi avtorica razlaga v smislu, da
je smeh vedno smeh skupine, da ima družbeni pomen, saj je kot tak vedno
namenjen drugim. Tudi otroške ljudske pesmi, kot del otroških iger, so po
svoji funkciji izrazito kolektivne in ne solistične, saj rabijo za skupno zabavo
otrok ali otrok in odraslih. Kljub temu pa ljudska pesem preprostemu človeku
ni bila samo zabava, temveč spremljevalka vsakdanjih in prazničnih dni, ki
odseva njegovo podobo in odzivnost na dogodke, ki so ga prizadeli. Nosilec
pesmi je človek, ki se z njo sreča že v zgodnjem otroštvu. V tem obdobju mu
mama, babica, varuška zapoje zazibalko ali uspavanko, da ga poteši in uspa-
va. Običajno so to preproste pesmice, ki so si jih matere izmišljevale in zlagale
sproti ter jih še danes. Ko pa se otrok skobaca iz maminega naročja in pomeša
med vrstnike, ga obda svet igre, ki je poln kratkih pesmic. Preden se gredo
otroci npr. skrivat ali lovit in je treba določiti tistega, ki bo mižal ali lovil, se
postavijo v krog in eden začne glasno izgovarjati besede izštevalnice. Včasih
so sestavljene iz na videz nesmiselnih besed in so očitno stare. Nekatere so
nastale blizu šole in so bolj domiselne, drugim se pozna, da so nekaj živega in
nastajajo še danes (Kumer, 1996, str. 25).
Zmaga Kumer (1975, str. 82) trdi, da so otroške izštevalnice med redkimi pri-
meri ljudskega pesemskega izročila, ki nimajo melodije. Kljub temu pa niso
brez stika z glasbo, saj jih otroci izgovarjajo ostro ritmizirano ali z nekoliko
pojočim, privzdignjenim glasom. Največkrat so »izštevalnice skovane iz čud-
nih, na videz ničemur podobnih besed, včasih so kratki, smiselni stavki ali tudi
dolga naštevanja, vselej pa so besedila ostro ritmizirana. Nekatera so zelo do-
miselna, druga, nastala blizu šole, prazna in bledolična« (Kumer, 1975, str. 20).

28