Page 73 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 73
med provincialno opereto in nacionalno opero ...
ljudsko, Vsi so prihajali, kot sklepni duet Minke in Franja; prekrasni mešani
zbor Ave Marija, ki je bil prej na mestu opernega zaključka, pa sta prestavila
na začetek tretjega dejanja. Na nekaterih mestih pa je Jeraj popravil tudi in-
strumentacijo, najbolj opazen je denimo dodatek harfe v orkestru. Opera se
je odslej zaključevala z venčkom slovenskih narodnih pesmi, kar je vsekakor
ustreznejši in učinkovitejši zaključek za sicer komično opero. Slavčka so z ve-
likim uspehom uprizorili 30. novembra 1922. V tej verziji, ki se je bolj ali manj
ohranila vse do danes, je opera že tedaj dosegla več kot 40 izvedb.
Kritika je tako navdušeno pozdravila zadnjo predelavo Gorenjskega
slavčka. France Kimovec v Slovencu zapiše: »[S]ijajno vstajenje, ko je kot pre-
rojen ptič Feniks planil na dan. Takega uspeha menda še ni doživela nobena
opera v našem gledališču …«56 Tako so se ponovno pojavili komentarji, da naj
bi Foersterja pri komponiranju vodila želja ustvariti prvo slovensko nacional-
no opero.57 Vendar se zdi, da je skladatelj bolj kot to želel predvsem napisa-
ti preprostemu občinstvu všečno in vsakomur razumljivo glasbeno-scensko
delo, ki bi v prvi vrsti odgovarjalo na takrat aktualne družbene probleme. Z
uporabo preproste podeželske tematike libreta Lujize Pesjakove in Emanue-
la Züngla, ki slika neizmerne lepote gorenjske pokrajine ter neskončno trmo,
a poštenost tamkajšnjih žena in mož, začinjeno z ljubezensko-domoljubnim
zapletom med Minko, Franjem in francoskim Chansonettom, je uspel skla-
datelj to operno tridejanko predvsem približati preprostemu kmečkemu člo-
veku. Le-tega je posebej z uporabo nekaterih narodnih napevov uspel navdati
z upanjem ob skrbeh, ki so se mu porajale ob vedno večjem izseljenskem valu
zaradi vse bolj pereče socialne problematike, posledično pa je v njem vzbu-
dil tudi zavest za podporo nacionalnim idejam. Mešanica ljubezenske in do-
movinske tematike, ki je bila od nekdaj formula za uspeh, je tako v gledališče
ponovno uspela privabiti kar najširše ljudske množice. Tako je ostala opera z
vsem dobro znanimi napevi, kot so Že priletela ptičica, Sijaj, sijaj sončece, Al
me, al me boš kej rada imela itd., vselej aktualna, kar nenazadnje izkazujejo
tudi njene kasnejše predelave.
Med njimi je tudi nadvse obsežna, a ne preveč uspela predelava diri-
genta Mirka Poliča in dramaturga Josipa Vidmarja za uprizoritev 20. no-
vembra 1937. Slednja sta pripravila precej spremenjeno različico opere, ki
tako po vsebini kot glasbeni podobi močno odstopa od izvirnika. Doga-
janje sta premaknila v čas Napoleonovih osvajanj: grajski oskrbnik Štru-
kelj zalezuje Minko, a na njeno petje postane pozoren tudi francoski sto-
56 Slovenec, 1922, št. 266, 6.
57 Dom in svet, 1922, št. 2, 570.
71
ljudsko, Vsi so prihajali, kot sklepni duet Minke in Franja; prekrasni mešani
zbor Ave Marija, ki je bil prej na mestu opernega zaključka, pa sta prestavila
na začetek tretjega dejanja. Na nekaterih mestih pa je Jeraj popravil tudi in-
strumentacijo, najbolj opazen je denimo dodatek harfe v orkestru. Opera se
je odslej zaključevala z venčkom slovenskih narodnih pesmi, kar je vsekakor
ustreznejši in učinkovitejši zaključek za sicer komično opero. Slavčka so z ve-
likim uspehom uprizorili 30. novembra 1922. V tej verziji, ki se je bolj ali manj
ohranila vse do danes, je opera že tedaj dosegla več kot 40 izvedb.
Kritika je tako navdušeno pozdravila zadnjo predelavo Gorenjskega
slavčka. France Kimovec v Slovencu zapiše: »[S]ijajno vstajenje, ko je kot pre-
rojen ptič Feniks planil na dan. Takega uspeha menda še ni doživela nobena
opera v našem gledališču …«56 Tako so se ponovno pojavili komentarji, da naj
bi Foersterja pri komponiranju vodila želja ustvariti prvo slovensko nacional-
no opero.57 Vendar se zdi, da je skladatelj bolj kot to želel predvsem napisa-
ti preprostemu občinstvu všečno in vsakomur razumljivo glasbeno-scensko
delo, ki bi v prvi vrsti odgovarjalo na takrat aktualne družbene probleme. Z
uporabo preproste podeželske tematike libreta Lujize Pesjakove in Emanue-
la Züngla, ki slika neizmerne lepote gorenjske pokrajine ter neskončno trmo,
a poštenost tamkajšnjih žena in mož, začinjeno z ljubezensko-domoljubnim
zapletom med Minko, Franjem in francoskim Chansonettom, je uspel skla-
datelj to operno tridejanko predvsem približati preprostemu kmečkemu člo-
veku. Le-tega je posebej z uporabo nekaterih narodnih napevov uspel navdati
z upanjem ob skrbeh, ki so se mu porajale ob vedno večjem izseljenskem valu
zaradi vse bolj pereče socialne problematike, posledično pa je v njem vzbu-
dil tudi zavest za podporo nacionalnim idejam. Mešanica ljubezenske in do-
movinske tematike, ki je bila od nekdaj formula za uspeh, je tako v gledališče
ponovno uspela privabiti kar najširše ljudske množice. Tako je ostala opera z
vsem dobro znanimi napevi, kot so Že priletela ptičica, Sijaj, sijaj sončece, Al
me, al me boš kej rada imela itd., vselej aktualna, kar nenazadnje izkazujejo
tudi njene kasnejše predelave.
Med njimi je tudi nadvse obsežna, a ne preveč uspela predelava diri-
genta Mirka Poliča in dramaturga Josipa Vidmarja za uprizoritev 20. no-
vembra 1937. Slednja sta pripravila precej spremenjeno različico opere, ki
tako po vsebini kot glasbeni podobi močno odstopa od izvirnika. Doga-
janje sta premaknila v čas Napoleonovih osvajanj: grajski oskrbnik Štru-
kelj zalezuje Minko, a na njeno petje postane pozoren tudi francoski sto-
56 Slovenec, 1922, št. 266, 6.
57 Dom in svet, 1922, št. 2, 570.
71
