Page 71 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 71
med provincialno opereto in nacionalno opero ...
mačijskosti kot pa nacionalna opera v pravem pomenu besede, četudi je Foer
ster že leta 1876, ko je, zdi se, prvič predelal svojo partituro, začel s postopnim
preoblikovanjem Slavčka v opero.45 Tako Jože Sivec upravičeno zapiše:
Nedvomno je življenjska sila Gorenjskega slavčka v njegovi preprosti prisrčnosti,
naivni sproščenosti ter v povezanosti z domačo zemljo, njenim ljudstvom in njego-
vimi običaji. Košček idiličnega slovenskega življenja z Gorenjske, ki je dobil okvir
v preprosti obliki te opere, sicer ne predstavlja sinteze naše bitnosti v povsem izčiš-
čenem in umetniško dognanem izrazu, je pa vendar prikazan tako prikupno, da
je njegova vedrina in osvežujoča lahkotnost vedno znova osvajala našega člove-
ka.46
Foerster je v operi odlično podal raznovrstne karakterizacije značajev
posameznih oseb. Kljub temu pa mu mestoma naivni libreto ni omogočal
večjega dramaturškega razpona.47 Slednji je bil že ob prvih izvedbah tako ope-
rete kot opere največji predmet spotik. Iz pomanjkljivosti libreta izvirajo tudi
številne kasnejše korekture besedila ter menjave in dodajanje prizorov. Posa-
mezne točke opere se zdijo tako skoraj preveč zaokrožene enote, zaradi če-
sar je ponekod opazna izguba karakterja, opera kot celota pa posledično iz-
gublja svojo organskost. Tako so slednje večinoma zasnovane kot uglasbitve
zborovskega stavka, saj pevske nastope orkester v glavnem zgolj spremlja in se
le redko poslužuje tonskega slikanja, kar je denimo ena izmed glavnih značil-
nosti Smetanove Prodane neveste.
Tudi v kasnejših opernih predelavah se torej poznajo korenine opere-
te, saj karakterističnih opernih značilnosti delo ne vsebuje. Solistični nape-
vi tako v posameznih točkah prehajajo drug v drugega. Kljub vsemu pa je
Foerster v tedanjih ustvarjalnih razmerah na Slovenskem z Gorenjskim slavč-
kom prikazal zavidljivo kompozicijsko-tehnično raven.48 Vzrok, da je opera v
90-ih letih doživela velik uspeh, tako poleg operne predelave tiči predvsem v
spremenjenih družbeno-političnih razmerah, ki so bile v omenjenem obdob-
ju bistveno bolj naklonjene izkazovanju domovinskih teženj. Opero Gorenj-
ski slavček je tako po premieri skladatelj za dobo petih let prepustil v uporabo
Dramatičnemu društvu, kar je tako omenjeni instituciji kot skladatelju do-
45 Nepopolna partitura, ki je datirana s 1. januarjem 1876, je med Foersterjevo zapuščino ohranjena
v Glasbeni zbirki NUK; vendar je v celoti ohranjenih zgolj 90 strani partiture.
46 Jože Sivec, »Foersterjev Gorenjski slavček«, v Gledališki list SNG Opere in baleta Ljubljana (Ljubljana:
SNG Ljubljana, 1972).
47 Slednjijebilžeobprvihizvedbahtakooperetekotoperenajvečjipredmetspotik.Izpomanjkljivosti
libreta izvirajo tudi številne korekture besedila, menjave in dodajanje prizorov.
48 Borut Smrekar, »Foersterjevi operi«, v Foersterjev zbornik, ur. Edo Škulj (Ljubljana: Družina, 1998), 97.
69
mačijskosti kot pa nacionalna opera v pravem pomenu besede, četudi je Foer
ster že leta 1876, ko je, zdi se, prvič predelal svojo partituro, začel s postopnim
preoblikovanjem Slavčka v opero.45 Tako Jože Sivec upravičeno zapiše:
Nedvomno je življenjska sila Gorenjskega slavčka v njegovi preprosti prisrčnosti,
naivni sproščenosti ter v povezanosti z domačo zemljo, njenim ljudstvom in njego-
vimi običaji. Košček idiličnega slovenskega življenja z Gorenjske, ki je dobil okvir
v preprosti obliki te opere, sicer ne predstavlja sinteze naše bitnosti v povsem izčiš-
čenem in umetniško dognanem izrazu, je pa vendar prikazan tako prikupno, da
je njegova vedrina in osvežujoča lahkotnost vedno znova osvajala našega člove-
ka.46
Foerster je v operi odlično podal raznovrstne karakterizacije značajev
posameznih oseb. Kljub temu pa mu mestoma naivni libreto ni omogočal
večjega dramaturškega razpona.47 Slednji je bil že ob prvih izvedbah tako ope-
rete kot opere največji predmet spotik. Iz pomanjkljivosti libreta izvirajo tudi
številne kasnejše korekture besedila ter menjave in dodajanje prizorov. Posa-
mezne točke opere se zdijo tako skoraj preveč zaokrožene enote, zaradi če-
sar je ponekod opazna izguba karakterja, opera kot celota pa posledično iz-
gublja svojo organskost. Tako so slednje večinoma zasnovane kot uglasbitve
zborovskega stavka, saj pevske nastope orkester v glavnem zgolj spremlja in se
le redko poslužuje tonskega slikanja, kar je denimo ena izmed glavnih značil-
nosti Smetanove Prodane neveste.
Tudi v kasnejših opernih predelavah se torej poznajo korenine opere-
te, saj karakterističnih opernih značilnosti delo ne vsebuje. Solistični nape-
vi tako v posameznih točkah prehajajo drug v drugega. Kljub vsemu pa je
Foerster v tedanjih ustvarjalnih razmerah na Slovenskem z Gorenjskim slavč-
kom prikazal zavidljivo kompozicijsko-tehnično raven.48 Vzrok, da je opera v
90-ih letih doživela velik uspeh, tako poleg operne predelave tiči predvsem v
spremenjenih družbeno-političnih razmerah, ki so bile v omenjenem obdob-
ju bistveno bolj naklonjene izkazovanju domovinskih teženj. Opero Gorenj-
ski slavček je tako po premieri skladatelj za dobo petih let prepustil v uporabo
Dramatičnemu društvu, kar je tako omenjeni instituciji kot skladatelju do-
45 Nepopolna partitura, ki je datirana s 1. januarjem 1876, je med Foersterjevo zapuščino ohranjena
v Glasbeni zbirki NUK; vendar je v celoti ohranjenih zgolj 90 strani partiture.
46 Jože Sivec, »Foersterjev Gorenjski slavček«, v Gledališki list SNG Opere in baleta Ljubljana (Ljubljana:
SNG Ljubljana, 1972).
47 Slednjijebilžeobprvihizvedbahtakooperetekotoperenajvečjipredmetspotik.Izpomanjkljivosti
libreta izvirajo tudi številne korekture besedila, menjave in dodajanje prizorov.
48 Borut Smrekar, »Foersterjevi operi«, v Foersterjev zbornik, ur. Edo Škulj (Ljubljana: Družina, 1998), 97.
69
