Page 69 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 69
med provincialno opereto in nacionalno opero ...
pri poslušalcih naletela na lep odziv.36 Glede na to, da je na omenjenem kon-
certu nastopil tudi Fran Gerbič, ni težko ugotoviti, kako je Foerster prišel do
partiture Smetanove druge opere.37 Gerbič se je namreč za časa študija v Pra-
gi med prvimi na Slovenskem seznanil s Prodano nevesto.38 Čeprav je bil torej
Foerster za časa njenega nastanka že v Senju in je bila opera v celoti na Sloven-
skem uprizorjena šele leta 1894,39 jo je že pred nastankom operete, zdi se, dob-
ro poznal. S tem so določena nekatera ugibanja,40 kdaj naj bi Foerster spoznal
opero Prodana nevesta. O njej so nenazadnje že v drugi polovici 60. let pisali
tudi številni češki časopisi, ki jih je redno naročala Narodna čitalnica v Ljub
ljani. Tako so lahko člani čitalnice iz različnih poročil v češkem časopisju sle-
dili tudi delovanju Bedřicha Smetane. Zdi se, da je bila ob nastanku libreta
Gorenjskega slavčka z omenjeno češko nacionalno opero seznanjena tudi Luji-
za Pesjakova, saj so vzporednice v osebah (predvsem ljubezenski trikotnik Jan-
ko – Marinka – Kecal oziroma Franjo – Minka – Chansonette) ter prevladu-
joči socialni tematiki med operama nesporne. Smetanova opera je imela sicer
podobno usodo nastajanja kot pozneje Foersterjeva, saj je imela Prodana neves-
ta ob prvi uprizoritvi leta 1866 le dve dejanji z uverturo in 20 glasbenimi toč-
kami ter govorjeni dialog. Šele štiri leta pozneje jo je skladatelj dopolnil z ne-
kaj točkami in pétimi recitativi ter jo razširil na tri dejanja.
Vendar gre bolj ali manj za površne primerjave, ki bolj kot Foersterjava
ustvarjalna prizadevanja izkazujejo težnje poročevalcev in opernega vodstva,
ki so hoteli Foersterjevo opero po vzoru Smetanove Prodane neveste razgla-
siti za nacionalno. V glasbenem pogledu so namreč med omenjenima opera-
ma opazne tudi velike razlike. Tako je Foerster v svoji operi povsem odkrito
citiral nekatere slovenske ljudske oziroma ponarodele napeve, Smetana pa je
ljudsko motiviko uporabil zgolj občasno. Obenem se postavlja vprašanje na-
cionalne avtentičnosti Foersterjeve opere, kar s samim posegom v folklorno
tradicijo, kot je spoznal že Smetana, ni dosegljivo, kajti ljudske pesmi, ki so
se ohranile v enem jeziku, ne vsebujejo le nacionalnih, ampak tudi lokalne,
region alne in internacionalne posebnosti.
36 Novice, 4. maj 1868.
37 Note za slednjo so sicer doživele velike naklade, Slovenci pa so se bolj ali manj morali zadovoljiti z
nemškimi izdajami, v katere so vpisovali slovenski prevod.
38 Jeseni leta 1864 je namreč odšel študirat v Prago in tam spoznal tudi Bedřicha Smetano ter dve leti
kasneje tudi njegovo opero Prodana nevesta.
39 Predstavi je dirigiral Fran Gerbič, režiser slednje pa je bil dobro znani režiser Gorenjskega slavčka
Josip Nolli. Moravec, ur., Repertoar slovenskih gledališč 1867–1967, 181.
40 Kristijan Ukmar, »Zgodba Gorenjskega slavčka«, v Gledališki list SNG Opere in baleta Ljubljana
(Ljubljana: SNG Ljubljana, 2013), 15.
67
pri poslušalcih naletela na lep odziv.36 Glede na to, da je na omenjenem kon-
certu nastopil tudi Fran Gerbič, ni težko ugotoviti, kako je Foerster prišel do
partiture Smetanove druge opere.37 Gerbič se je namreč za časa študija v Pra-
gi med prvimi na Slovenskem seznanil s Prodano nevesto.38 Čeprav je bil torej
Foerster za časa njenega nastanka že v Senju in je bila opera v celoti na Sloven-
skem uprizorjena šele leta 1894,39 jo je že pred nastankom operete, zdi se, dob-
ro poznal. S tem so določena nekatera ugibanja,40 kdaj naj bi Foerster spoznal
opero Prodana nevesta. O njej so nenazadnje že v drugi polovici 60. let pisali
tudi številni češki časopisi, ki jih je redno naročala Narodna čitalnica v Ljub
ljani. Tako so lahko člani čitalnice iz različnih poročil v češkem časopisju sle-
dili tudi delovanju Bedřicha Smetane. Zdi se, da je bila ob nastanku libreta
Gorenjskega slavčka z omenjeno češko nacionalno opero seznanjena tudi Luji-
za Pesjakova, saj so vzporednice v osebah (predvsem ljubezenski trikotnik Jan-
ko – Marinka – Kecal oziroma Franjo – Minka – Chansonette) ter prevladu-
joči socialni tematiki med operama nesporne. Smetanova opera je imela sicer
podobno usodo nastajanja kot pozneje Foersterjeva, saj je imela Prodana neves-
ta ob prvi uprizoritvi leta 1866 le dve dejanji z uverturo in 20 glasbenimi toč-
kami ter govorjeni dialog. Šele štiri leta pozneje jo je skladatelj dopolnil z ne-
kaj točkami in pétimi recitativi ter jo razširil na tri dejanja.
Vendar gre bolj ali manj za površne primerjave, ki bolj kot Foersterjava
ustvarjalna prizadevanja izkazujejo težnje poročevalcev in opernega vodstva,
ki so hoteli Foersterjevo opero po vzoru Smetanove Prodane neveste razgla-
siti za nacionalno. V glasbenem pogledu so namreč med omenjenima opera-
ma opazne tudi velike razlike. Tako je Foerster v svoji operi povsem odkrito
citiral nekatere slovenske ljudske oziroma ponarodele napeve, Smetana pa je
ljudsko motiviko uporabil zgolj občasno. Obenem se postavlja vprašanje na-
cionalne avtentičnosti Foersterjeve opere, kar s samim posegom v folklorno
tradicijo, kot je spoznal že Smetana, ni dosegljivo, kajti ljudske pesmi, ki so
se ohranile v enem jeziku, ne vsebujejo le nacionalnih, ampak tudi lokalne,
region alne in internacionalne posebnosti.
36 Novice, 4. maj 1868.
37 Note za slednjo so sicer doživele velike naklade, Slovenci pa so se bolj ali manj morali zadovoljiti z
nemškimi izdajami, v katere so vpisovali slovenski prevod.
38 Jeseni leta 1864 je namreč odšel študirat v Prago in tam spoznal tudi Bedřicha Smetano ter dve leti
kasneje tudi njegovo opero Prodana nevesta.
39 Predstavi je dirigiral Fran Gerbič, režiser slednje pa je bil dobro znani režiser Gorenjskega slavčka
Josip Nolli. Moravec, ur., Repertoar slovenskih gledališč 1867–1967, 181.
40 Kristijan Ukmar, »Zgodba Gorenjskega slavčka«, v Gledališki list SNG Opere in baleta Ljubljana
(Ljubljana: SNG Ljubljana, 2013), 15.
67
