Page 68 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 68
musica et artes
V omenjeni kritiki pa je Funtek omenil tudi nekatere pomanjkljivosti, kot na
primer to, da se komična opera Gorenjski slavček konča z liričnim zborom Ave
Marija, kar naj ne bi bilo primerno za tovrsten lahkotnejši žanr.31 Podobno so
se o novi slovenski operi razpisali tudi v drugem slovenskem časopisju in revi-
jalnem tisku. Tako je Ljubljanski zvon v decembrski številki leta 1896 objavil
kritiko sicer izredno pronicljivega češkega kritika, pianista in skladatelja Kar-
la Hoffmeistra:
Skladatelj Gorenjskega slavčka si je gotovo sam v svesti, da ni napisal nove Čarob-
ne piščali ali Figarove svatbe. Vendar je spisal kaj dobro opero ... Če je najti v ope-
ri kaj pomanjkljivosti, je to morda skromno dejanje: nedolžna, malo dramatična
idila, kateri je poizkusila dodati roka gledališkega rutinira Züngla eno, česar ji je
ravno nedostajalo na oder – namreč gibčnih in za skladbo uporabnih primerov.
Če je pa pogodil skladatelj kompozicijo tako, da celi večer niti ni občutiti tega ne-
dostatka, je gotovo vreden tega največjega priznanja ... Orjaških piramid je v zgo-
dovini mlade umetnosti mladih narodov običajno le malo. Postavil pa je Foerster
v zgodovino slovenske glasbe čast vreden obelisk, ki ga ne zaspe tako kmalu pesek
časa.32
Zdi se, da omenjena Hoffmeistrova ocena odraža dokaj realen pogled na
Foers terjevo predelavo Gorenjskega slavčka. Vsem uprizoritvam Slavčka v letu
1896 je dirigiral Hilarion Benišek, mladi Čeh, ki je leto dni pred tem prišel v
ljubljansko gledališče in ga v naslednjih letih tudi uspešno vodil.
Prva slovenska nacionalna opera?
V dnevnem časopisju so se posebej po uspešni premieri pojavile nekatere pri-
merjave Foersterjeve opere s Smetanovo Prodana nevesta. Le ta je bila na Slo-
venskem vse od svetovne premiere 30. maja 1866 v praškem začasnem gleda
lišču dokaj dobro poznana. Manj kot dve leti po premieri je bil namreč 3. maja
1868 v okviru bésede ljubljanske čitalnice v ljubljanskem Deželnem gledališču
izveden zbor vaščanov iz začetka prvega dejanja Smetanove Prodane neveste.33
Kot je med prvimi zapisal Primož Kuret, je zboru ljubljanske čitalnice, ki je
tedaj štel »50 pevcev in 20 pevk«,34 ter vojaški kapeli pehotnega polka grofa
Huyna dirigiral prav Anton Foerster.35 Novice poročajo, da je omenjena točka
31 Ibid.
32 Ljubljanski zvon, 2. december 1896.
33 Novice, 4. maj 1868.
34 Ibid.
35 Primož Kuret, Ljubljanska filharmonična družba: 1794–1919: kronika ljubljanskega glasbenega življenja v
stoletju meščanov in revolucij (Ljubljana: Nova revija, 2005), 166.
66
V omenjeni kritiki pa je Funtek omenil tudi nekatere pomanjkljivosti, kot na
primer to, da se komična opera Gorenjski slavček konča z liričnim zborom Ave
Marija, kar naj ne bi bilo primerno za tovrsten lahkotnejši žanr.31 Podobno so
se o novi slovenski operi razpisali tudi v drugem slovenskem časopisju in revi-
jalnem tisku. Tako je Ljubljanski zvon v decembrski številki leta 1896 objavil
kritiko sicer izredno pronicljivega češkega kritika, pianista in skladatelja Kar-
la Hoffmeistra:
Skladatelj Gorenjskega slavčka si je gotovo sam v svesti, da ni napisal nove Čarob-
ne piščali ali Figarove svatbe. Vendar je spisal kaj dobro opero ... Če je najti v ope-
ri kaj pomanjkljivosti, je to morda skromno dejanje: nedolžna, malo dramatična
idila, kateri je poizkusila dodati roka gledališkega rutinira Züngla eno, česar ji je
ravno nedostajalo na oder – namreč gibčnih in za skladbo uporabnih primerov.
Če je pa pogodil skladatelj kompozicijo tako, da celi večer niti ni občutiti tega ne-
dostatka, je gotovo vreden tega največjega priznanja ... Orjaških piramid je v zgo-
dovini mlade umetnosti mladih narodov običajno le malo. Postavil pa je Foerster
v zgodovino slovenske glasbe čast vreden obelisk, ki ga ne zaspe tako kmalu pesek
časa.32
Zdi se, da omenjena Hoffmeistrova ocena odraža dokaj realen pogled na
Foers terjevo predelavo Gorenjskega slavčka. Vsem uprizoritvam Slavčka v letu
1896 je dirigiral Hilarion Benišek, mladi Čeh, ki je leto dni pred tem prišel v
ljubljansko gledališče in ga v naslednjih letih tudi uspešno vodil.
Prva slovenska nacionalna opera?
V dnevnem časopisju so se posebej po uspešni premieri pojavile nekatere pri-
merjave Foersterjeve opere s Smetanovo Prodana nevesta. Le ta je bila na Slo-
venskem vse od svetovne premiere 30. maja 1866 v praškem začasnem gleda
lišču dokaj dobro poznana. Manj kot dve leti po premieri je bil namreč 3. maja
1868 v okviru bésede ljubljanske čitalnice v ljubljanskem Deželnem gledališču
izveden zbor vaščanov iz začetka prvega dejanja Smetanove Prodane neveste.33
Kot je med prvimi zapisal Primož Kuret, je zboru ljubljanske čitalnice, ki je
tedaj štel »50 pevcev in 20 pevk«,34 ter vojaški kapeli pehotnega polka grofa
Huyna dirigiral prav Anton Foerster.35 Novice poročajo, da je omenjena točka
31 Ibid.
32 Ljubljanski zvon, 2. december 1896.
33 Novice, 4. maj 1868.
34 Ibid.
35 Primož Kuret, Ljubljanska filharmonična družba: 1794–1919: kronika ljubljanskega glasbenega življenja v
stoletju meščanov in revolucij (Ljubljana: Nova revija, 2005), 166.
66
