Page 70 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 70
musica et artes
Tudi upoštevajoč libreto se zdi, da je med omenjenima operama vsebinsko
mogoče opaziti nekatere pomembnejše razlike.41 Pri Gorenjskem slavčku je
namreč za razliko od Smetanove opere težišče dogajanja na razpetosti med
domovino in tujino. Glede na takratni val izseljevanja iz socialne potrebe in
žgočih problemov iskanja identitete se Foersterjevo delo tako zdi bolj reali-
stično. Socialna resničnost blodenj v tujini in hrepenenje po vrnitvi sta bili
namreč v tem času vedno bolj aktualni.42 Trikotnik dom – revščina v tujini
– vrnitev pa je nekakšen arhetip, ki ga v Smetanovi operi ni zaznati. Skozi iz-
biro libreta se, kot ugotavlja Vladimir Karbusicky, kaže tudi socialna kompo-
nenta porekla enega in drugega skladatelja: Smetane, ki izvira iz premožnega
okolja, in ukoreninjenost »folklornih« prvin v učiteljski in kantorski Foe-
rsterjevi družini, ki je bila z ljudskim življenjem od 18. stoletja dalje neposred-
no povezana.43
Upoštevajoč omenjeno ozadje bi se težko strinjali z mnenjem razisko-
valca antropologije opere Vlada Kotnika, ki v svoji sociološko zaznamova-
ni raziskavi zapiše, da naj bi nekateri slovenski glasbeni ustvarjalci s svojimi
glasbeno-scenskimi deli pripravili pot slovenski operi, ki naj bi s Foersterje-
vim Gorenjskim slavčkom »končno kulminirala v podobi prve razpoznavne slo-
venske nacionalne opere«.44 Upoštevajoč imanentno glasbene danosti, se zdi
namreč Foersterjevo delo prej nekakšen prisrčen in ne prezahteven izraz do-
41 Glavno prizorišče Smetanove komične opere je bila tipična češka vas in njeni prebivalci, prepros-
ti kmetje. Lepa Marinka, hči premožnega gruntarja, godna za možitev, si je že izbrala ženina Jan-
ka, ki pa je bil reven kot cerkvena miš. Oče jo zato obljubi sinu bogatega sovaščana. A Janko ni bil
od muh. S posebno zvijačo mu uspe »premešetariti« ženitnega posrednika, mešetarja Kecala, in
tako izbranka na koncu pristane v njegovem zakonu.
Šaljivi prizori ter v češkem narodnem tonu napisana glasba so storili svoje in opera se je neverjetno
priljubila češkemu občinstvu, priljubljena pa je postala tudi v drugih deželah.
Libreto Gorenjskega slavčka pa pripoveduje o Franju, ki se vrne v domači kraj, kjer ga željno
pričakuje prijatelj Lovro, nanj pa čaka tudi njegovo dekle Minka. V idiličnem gorenjskem kraju
se ob tem času ustavi zabavljaški Chansonette, ki Minko sliši peti in se v trenutku odloči deklico
odpeljati v svet, da bi si izšolala glas in si s petjem služila kruh. Vse to se zgodi v času, ko Minkino
družino upniki podijo iz hiše. Čeprav Chansonette ponuja denar, vaščani sklenejo, da bodo tujcu
preprečili njegove načrte. Minka tako na koncu vendarle ostane pri svojem Franju na Gorenjskem,
Chansonette in njegova žena pa se vrneta v svojo domovino.
42 Posebej za številne češke glasbenike in druge migrante. Val izseljevanja revnega prebivalstva, ki
je zlasti v drugi polovici 19. stoletja zajel češke dežele, ja za Čehe pomenil pravo demografsko
katastrofo. Podobno neugodne pa so bile tudi posledice takratnega izseljevanja Slovencev v
Ameriko.
43 Vladimir Karbusicky, »Gorenjski slavček – Prepad med domovino in tujino«, v Foersterjev zbornik,
ur. Edo Škulj (Ljubljana: Družina, 1998), 102.
44 Vlado Kotnik, Antropologija opere: Pomen idej o operi za razumevanje opernega fenomena in imaginarija
(Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zgodovinsko središče za
južno Primorsko, 2005), 72.
68
Tudi upoštevajoč libreto se zdi, da je med omenjenima operama vsebinsko
mogoče opaziti nekatere pomembnejše razlike.41 Pri Gorenjskem slavčku je
namreč za razliko od Smetanove opere težišče dogajanja na razpetosti med
domovino in tujino. Glede na takratni val izseljevanja iz socialne potrebe in
žgočih problemov iskanja identitete se Foersterjevo delo tako zdi bolj reali-
stično. Socialna resničnost blodenj v tujini in hrepenenje po vrnitvi sta bili
namreč v tem času vedno bolj aktualni.42 Trikotnik dom – revščina v tujini
– vrnitev pa je nekakšen arhetip, ki ga v Smetanovi operi ni zaznati. Skozi iz-
biro libreta se, kot ugotavlja Vladimir Karbusicky, kaže tudi socialna kompo-
nenta porekla enega in drugega skladatelja: Smetane, ki izvira iz premožnega
okolja, in ukoreninjenost »folklornih« prvin v učiteljski in kantorski Foe-
rsterjevi družini, ki je bila z ljudskim življenjem od 18. stoletja dalje neposred-
no povezana.43
Upoštevajoč omenjeno ozadje bi se težko strinjali z mnenjem razisko-
valca antropologije opere Vlada Kotnika, ki v svoji sociološko zaznamova-
ni raziskavi zapiše, da naj bi nekateri slovenski glasbeni ustvarjalci s svojimi
glasbeno-scenskimi deli pripravili pot slovenski operi, ki naj bi s Foersterje-
vim Gorenjskim slavčkom »končno kulminirala v podobi prve razpoznavne slo-
venske nacionalne opere«.44 Upoštevajoč imanentno glasbene danosti, se zdi
namreč Foersterjevo delo prej nekakšen prisrčen in ne prezahteven izraz do-
41 Glavno prizorišče Smetanove komične opere je bila tipična češka vas in njeni prebivalci, prepros-
ti kmetje. Lepa Marinka, hči premožnega gruntarja, godna za možitev, si je že izbrala ženina Jan-
ka, ki pa je bil reven kot cerkvena miš. Oče jo zato obljubi sinu bogatega sovaščana. A Janko ni bil
od muh. S posebno zvijačo mu uspe »premešetariti« ženitnega posrednika, mešetarja Kecala, in
tako izbranka na koncu pristane v njegovem zakonu.
Šaljivi prizori ter v češkem narodnem tonu napisana glasba so storili svoje in opera se je neverjetno
priljubila češkemu občinstvu, priljubljena pa je postala tudi v drugih deželah.
Libreto Gorenjskega slavčka pa pripoveduje o Franju, ki se vrne v domači kraj, kjer ga željno
pričakuje prijatelj Lovro, nanj pa čaka tudi njegovo dekle Minka. V idiličnem gorenjskem kraju
se ob tem času ustavi zabavljaški Chansonette, ki Minko sliši peti in se v trenutku odloči deklico
odpeljati v svet, da bi si izšolala glas in si s petjem služila kruh. Vse to se zgodi v času, ko Minkino
družino upniki podijo iz hiše. Čeprav Chansonette ponuja denar, vaščani sklenejo, da bodo tujcu
preprečili njegove načrte. Minka tako na koncu vendarle ostane pri svojem Franju na Gorenjskem,
Chansonette in njegova žena pa se vrneta v svojo domovino.
42 Posebej za številne češke glasbenike in druge migrante. Val izseljevanja revnega prebivalstva, ki
je zlasti v drugi polovici 19. stoletja zajel češke dežele, ja za Čehe pomenil pravo demografsko
katastrofo. Podobno neugodne pa so bile tudi posledice takratnega izseljevanja Slovencev v
Ameriko.
43 Vladimir Karbusicky, »Gorenjski slavček – Prepad med domovino in tujino«, v Foersterjev zbornik,
ur. Edo Škulj (Ljubljana: Družina, 1998), 102.
44 Vlado Kotnik, Antropologija opere: Pomen idej o operi za razumevanje opernega fenomena in imaginarija
(Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zgodovinsko središče za
južno Primorsko, 2005), 72.
68
