Page 72 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 72
musica et artes
dobra pomagalo pri izboljšanju finančnega položaja.49 Kmalu pa so se prav
zaradi politično-družbene vloge omenjene opere sprva v nemškem, kasneje pa
tudi v delu slovenskega dnevnega časopisja okrepile kritike o neustreznosti in
pomanjkljivosti libreta.50 Prav tovrstni kriticizem, ki mu je za izgovor večino-
ma služil operni libreto, pa je zavrl prizadevanja za ponovno uprizoritev ope-
re v prvem desetletju 20. stoletja.51
Številne predelave Gorenjskega slavčka
Kljub velikemu uspehu v letu 1896 opera ni bila ponovno uprizorjena vse do
leta 1922. Niti štiri uprizoritve Gorenjskega slavčka v Brnu leta 191052 niso obu-
dile večjega zanimanja za njegovo ponovno postavitev na oder. Zanimivo
je, da naj bi se Foerster ob kasnejših uprizoritvah opere s češkim libretistom
Jindřichom Böhmom dogovarjal o reviziji libreta, ki pa ni bila realizirana.
Leta 1902 je Foerster Gorenjskega slavčka ponudil tudi gledališčema v Nürn
bergu in Berlinu, vendar opera tamkaj ni doživela uprizoritev.53
Na pobudo Mateja Hubada so leta 1922 začeli s ponovnimi prizadevan
ji za uprizoritev Gorenjskega slavčka.54 K temu naj bi ga spodbudila skladate-
ljeva 85-letnica, ki se je ujemala s 50-letnico ljubljanske Glasbene matice. Di-
rigent Karel Jeraj in režiser Osip Šest sta si bila edina v oceni, da ima opera v
dotedanji obliki še vedno nekaj šibkih točk, zato sta jo glasbeno in vsebinsko
predelala.55 Avtorja sta v svoji predelavi skušala čimbolj slediti Foersterjeve-
mu izvirniku. Tako sta obdržala razdelitev opere na tri dejanja, vendar sta po-
sameznim prizorom dodala nekaj novega besedila, črtala manj uspešna mes-
ta v partituri in priredila njihovo zaporedje. Izvirno Minkino arijo, s katero
ta očara Chansonetta, sta zamenjala s slovensko ljudsko Goreči ogenj brez pla-
mena; ob koncu drugega dejanja sta ansambelskemu prizoru dodala še eno
49 Pogodba je ohranjena v zapuščini Frana Mohoriča. Mohorič, Kronika.
50 Kritike so se posebej okrepile po t. i. »ločitvi duhov«. Posebej v začetku 20. stoletja se namreč
tudi v slovenskih deželah pojavijo nekatere radikalnejše ideje, ki nasprotujejo »vdoru«
nemške, pa tudi češke kulture na Slovensko. Pri tem ne gre toliko za nasprotovanje Čehom
kot takrat na Češkem prevladujoči liberalnejši mladočeški politični opciji, ki predvsem s
strani slovenskih konservativnejših krogov ni bila sprejeta z naklonjenostjo.
51 Janko Traven, »Vprašanje izvirnega slovenskega opernega besedila«, v Gledališki list SNG Opere in
baleta Ljubljana (Ljubljana: SNG Ljubljana, 1953), 6.
52 1., 2., 7. in 12. 1. 1910.
53 Iz zapuščine Frana Mohoriča. Mohorič, Kronika.
54 Slednji je leta 1922 postal upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani. Direktor Opere pa je bil te-
daj Friderik Rukavina.
55 Glede na prej omenjeno počastitev skladateljeve 85-letnice se zdi, da je avtor soglašal s tovrstno
predelavo.
70
dobra pomagalo pri izboljšanju finančnega položaja.49 Kmalu pa so se prav
zaradi politično-družbene vloge omenjene opere sprva v nemškem, kasneje pa
tudi v delu slovenskega dnevnega časopisja okrepile kritike o neustreznosti in
pomanjkljivosti libreta.50 Prav tovrstni kriticizem, ki mu je za izgovor večino-
ma služil operni libreto, pa je zavrl prizadevanja za ponovno uprizoritev ope-
re v prvem desetletju 20. stoletja.51
Številne predelave Gorenjskega slavčka
Kljub velikemu uspehu v letu 1896 opera ni bila ponovno uprizorjena vse do
leta 1922. Niti štiri uprizoritve Gorenjskega slavčka v Brnu leta 191052 niso obu-
dile večjega zanimanja za njegovo ponovno postavitev na oder. Zanimivo
je, da naj bi se Foerster ob kasnejših uprizoritvah opere s češkim libretistom
Jindřichom Böhmom dogovarjal o reviziji libreta, ki pa ni bila realizirana.
Leta 1902 je Foerster Gorenjskega slavčka ponudil tudi gledališčema v Nürn
bergu in Berlinu, vendar opera tamkaj ni doživela uprizoritev.53
Na pobudo Mateja Hubada so leta 1922 začeli s ponovnimi prizadevan
ji za uprizoritev Gorenjskega slavčka.54 K temu naj bi ga spodbudila skladate-
ljeva 85-letnica, ki se je ujemala s 50-letnico ljubljanske Glasbene matice. Di-
rigent Karel Jeraj in režiser Osip Šest sta si bila edina v oceni, da ima opera v
dotedanji obliki še vedno nekaj šibkih točk, zato sta jo glasbeno in vsebinsko
predelala.55 Avtorja sta v svoji predelavi skušala čimbolj slediti Foersterjeve-
mu izvirniku. Tako sta obdržala razdelitev opere na tri dejanja, vendar sta po-
sameznim prizorom dodala nekaj novega besedila, črtala manj uspešna mes-
ta v partituri in priredila njihovo zaporedje. Izvirno Minkino arijo, s katero
ta očara Chansonetta, sta zamenjala s slovensko ljudsko Goreči ogenj brez pla-
mena; ob koncu drugega dejanja sta ansambelskemu prizoru dodala še eno
49 Pogodba je ohranjena v zapuščini Frana Mohoriča. Mohorič, Kronika.
50 Kritike so se posebej okrepile po t. i. »ločitvi duhov«. Posebej v začetku 20. stoletja se namreč
tudi v slovenskih deželah pojavijo nekatere radikalnejše ideje, ki nasprotujejo »vdoru«
nemške, pa tudi češke kulture na Slovensko. Pri tem ne gre toliko za nasprotovanje Čehom
kot takrat na Češkem prevladujoči liberalnejši mladočeški politični opciji, ki predvsem s
strani slovenskih konservativnejših krogov ni bila sprejeta z naklonjenostjo.
51 Janko Traven, »Vprašanje izvirnega slovenskega opernega besedila«, v Gledališki list SNG Opere in
baleta Ljubljana (Ljubljana: SNG Ljubljana, 1953), 6.
52 1., 2., 7. in 12. 1. 1910.
53 Iz zapuščine Frana Mohoriča. Mohorič, Kronika.
54 Slednji je leta 1922 postal upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani. Direktor Opere pa je bil te-
daj Friderik Rukavina.
55 Glede na prej omenjeno počastitev skladateljeve 85-letnice se zdi, da je avtor soglašal s tovrstno
predelavo.
70
