Page 31 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 31
2.3 Razvijanje zaposljivosti študentov turizma v visokem šolstvu 31
zaposljivosti na visokošolskih institucijah najpomembnejše delovanje osre-
dnje službe, ki organizira, povezuje in koordinira posamezne aktivnosti.
To vlogo običajno opravljajo karierni centri. Tu imajo visokošolske organi-
zacije priložnost, da v sklopu izven- in obkurikularnih aktivnosti študen-
tom pomagajo prepoznati pomen teh aktivnosti za njihov karierni razvoj.
2.3.2 Aktivnosti kariernih centrov
Prvi karierni centri so se v svetu pojavili že v letih 1940 in 1950, zaradi po-
večevanja števila brezposelnih diplomantov med letoma 1970 in 1980 pa so
začeli poudarjati pomen razvijanja spretnosti in usposabljanj, ki pripravijo
študente na konkurenco na trgu delovne sile (Dey in Real, 2009). Odtlej se
je spekter storitev kariernih centrov samo širil, za potrebe prilagajanja tako
zahtevam trga in potrebam študentov kot tehnološkim spremembam in so-
cialnim medijem. Storitve kariernih centrov zajemajo:
- karierno svetovanje,
- informativna srečanja s študenti,
- oglaševanje delovnih mest,
- organizacijo kariernih sejmov,
- praktična usposabljanja,
- delavnice za pripravo življenjepisov,
- priprave na zaposlitvene razgovore,
- delavnice o mreženju,
- poklicni razvoj in osebnostno testiranje,
- pomoč delodajalcem pri iskanju kadrov in zaposlovanju.
Rae (2007) pa omenja nevarnost, da se koncept zaposljivosti slabo im-
plementira v organizacijsko strukturo univerz, če so karierni centri orga-
nizirani kot samostojne enote, ločene in slabo povezane z ostalimi enota-
mi. Študenti te storitve pogosto obravnavajo kot manj pomembne, ker so
izven kurikularnih vsebin in storitve kariernega svetovanja redko izrabijo.
Zato morajo visokošolske institucije stimulirati stopnjo zavedanja o pome-
nu kompetenc zaposljivosti z različnimi prijemi oz. s širšimi kampanjami.
Izobraževalne institucije se pri pospeševanju zaposljivosti študentov pogos-
to omejijo na okrepitev storitev kariernega svetovanja, a učinki so skromni,
če ta ni prisoten v kurikulumih.
Rezultati raziskave Usherja in Kwongove (2014) pa kažejo, da je ključni
vzrok uspešnosti posameznih kariernih centrov v stopnji vzpostavitve par-
tnerstev z notranjimi deležniki na univerzi: učitelji, svetovalci in drugimi
službami. S predstavitvami kariernih centrov v predavalnicah in stimulira-
njem učiteljev, da vnašajo vsebine o zaposljivosti v učne materiale, se karier-
zaposljivosti na visokošolskih institucijah najpomembnejše delovanje osre-
dnje službe, ki organizira, povezuje in koordinira posamezne aktivnosti.
To vlogo običajno opravljajo karierni centri. Tu imajo visokošolske organi-
zacije priložnost, da v sklopu izven- in obkurikularnih aktivnosti študen-
tom pomagajo prepoznati pomen teh aktivnosti za njihov karierni razvoj.
2.3.2 Aktivnosti kariernih centrov
Prvi karierni centri so se v svetu pojavili že v letih 1940 in 1950, zaradi po-
večevanja števila brezposelnih diplomantov med letoma 1970 in 1980 pa so
začeli poudarjati pomen razvijanja spretnosti in usposabljanj, ki pripravijo
študente na konkurenco na trgu delovne sile (Dey in Real, 2009). Odtlej se
je spekter storitev kariernih centrov samo širil, za potrebe prilagajanja tako
zahtevam trga in potrebam študentov kot tehnološkim spremembam in so-
cialnim medijem. Storitve kariernih centrov zajemajo:
- karierno svetovanje,
- informativna srečanja s študenti,
- oglaševanje delovnih mest,
- organizacijo kariernih sejmov,
- praktična usposabljanja,
- delavnice za pripravo življenjepisov,
- priprave na zaposlitvene razgovore,
- delavnice o mreženju,
- poklicni razvoj in osebnostno testiranje,
- pomoč delodajalcem pri iskanju kadrov in zaposlovanju.
Rae (2007) pa omenja nevarnost, da se koncept zaposljivosti slabo im-
plementira v organizacijsko strukturo univerz, če so karierni centri orga-
nizirani kot samostojne enote, ločene in slabo povezane z ostalimi enota-
mi. Študenti te storitve pogosto obravnavajo kot manj pomembne, ker so
izven kurikularnih vsebin in storitve kariernega svetovanja redko izrabijo.
Zato morajo visokošolske institucije stimulirati stopnjo zavedanja o pome-
nu kompetenc zaposljivosti z različnimi prijemi oz. s širšimi kampanjami.
Izobraževalne institucije se pri pospeševanju zaposljivosti študentov pogos-
to omejijo na okrepitev storitev kariernega svetovanja, a učinki so skromni,
če ta ni prisoten v kurikulumih.
Rezultati raziskave Usherja in Kwongove (2014) pa kažejo, da je ključni
vzrok uspešnosti posameznih kariernih centrov v stopnji vzpostavitve par-
tnerstev z notranjimi deležniki na univerzi: učitelji, svetovalci in drugimi
službami. S predstavitvami kariernih centrov v predavalnicah in stimulira-
njem učiteljev, da vnašajo vsebine o zaposljivosti v učne materiale, se karier-
