Page 39 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 39
4.2 Strokovna praksa 39
Cilji strokovne prakse v realnih delovnih okoljih so številni: izobraže-
valne institucije zlasti poudarjajo pomen vključevanja študentov v poslov-
no okolje, pridobivanja strokovnih izkušenj in drugih kompetenc zaposlji-
vosti. Praksa v poslovnem okolju predstavlja tudi pomembno priložnost za
preizkušanje študenta v nastopanju in komuniciranju z gosti, delodajalci,
poslovnimi partnerji in sodelavci.
Praksa zagotavlja študentu izkušnjo realnega sveta dela in potrebna re-
levantna znanja ter spretnosti za vstop na določeno karierno področje. V
tem kontekstu Tribe (2002) izpostavlja zlasti razumevanje in razvijanje kri-
tične in etične obveščenosti, Busby in Gibson (2010) pa poudarjata pomen
poglabljanja v management in metode managementa ter prevzemanja od-
govornosti za izvajanje nalog in nadzorovanja drugih, ko gre za prakso ma-
gistrskih študentov. Študent hkrati preizkuša različna področja interesov
za zaposlitev in preverja pravilnost odločitve za kariero na določenem po-
dročju. Z integracijo praktikanta v delovni kolektiv in spoznavanjem kul-
ture organizacije se mu omogoči zmanjševanje šoka ob prehodu z univerze
v zaposlitev. Študent pridobi na zrelosti in samozavesti. Vse to vodi v večjo
zaposljivost, konkurenčno sposobnost in mobilnost diplomanta v global-
nem okolju, še posebej, če je deloval v mednarodnem okolju.
4.2.2 Prednosti strokovne prakse kot stičišča interesov študentov,
delodajalcev in izobraževalnih institucij
Vsi deležniki (stakeholders) v procesu praktičnega usposabljanja seveda
zasledujejo svoje koristi. Samo pristop »win-win« zagotavlja motivaci-
jo in interes za sodelovanje vseh udeležencev. Za kakovostno izvedbo stro-
kovne prakse pa je nujno skrbno načrtovanje, organiziranje, spremljanje in
evalviranje; dolgoročne koristi se izrazijo v obliki pridobljenih kompetenc,
razvoja zaposlenih, pa tudi konkretnih ekonomskih učinkov. Slika 6 pri-
kazuje ključne deležnike sistema praktičnega usposabljanja, vezanega na
sektor turizma.
Za prakse v tujini je v zadnjem desetletju značilen porast številnih
posredniških agencij, ki študentu olajšajo izbiro (države oziroma turistič-
ne destinacije, področja dela in delodajalca), opravijo del selekcijskih po-
stopkov za delodajalca, praktikantu pa nudijo tudi asistenco v tuji državi
(transfer z letališča, nastanitve, prostočasne aktivnosti, svetovanje in po-
moč pri težavah idr.). Porast teh agencij so pospešili projekti mobilnosti
EU, pa tudi ambiciozni cilji bolonjske reforme, po katerih naj bi študent
preživel vsaj en semester v tujini (na študiju ali praktičnem usposabljanju).
Obenem številne razvite turistične destinacije rešujejo probleme pomanj-
kanja delovne sile v turistični sezoni s praktikanti – študenti iz tujine. S
Cilji strokovne prakse v realnih delovnih okoljih so številni: izobraže-
valne institucije zlasti poudarjajo pomen vključevanja študentov v poslov-
no okolje, pridobivanja strokovnih izkušenj in drugih kompetenc zaposlji-
vosti. Praksa v poslovnem okolju predstavlja tudi pomembno priložnost za
preizkušanje študenta v nastopanju in komuniciranju z gosti, delodajalci,
poslovnimi partnerji in sodelavci.
Praksa zagotavlja študentu izkušnjo realnega sveta dela in potrebna re-
levantna znanja ter spretnosti za vstop na določeno karierno področje. V
tem kontekstu Tribe (2002) izpostavlja zlasti razumevanje in razvijanje kri-
tične in etične obveščenosti, Busby in Gibson (2010) pa poudarjata pomen
poglabljanja v management in metode managementa ter prevzemanja od-
govornosti za izvajanje nalog in nadzorovanja drugih, ko gre za prakso ma-
gistrskih študentov. Študent hkrati preizkuša različna področja interesov
za zaposlitev in preverja pravilnost odločitve za kariero na določenem po-
dročju. Z integracijo praktikanta v delovni kolektiv in spoznavanjem kul-
ture organizacije se mu omogoči zmanjševanje šoka ob prehodu z univerze
v zaposlitev. Študent pridobi na zrelosti in samozavesti. Vse to vodi v večjo
zaposljivost, konkurenčno sposobnost in mobilnost diplomanta v global-
nem okolju, še posebej, če je deloval v mednarodnem okolju.
4.2.2 Prednosti strokovne prakse kot stičišča interesov študentov,
delodajalcev in izobraževalnih institucij
Vsi deležniki (stakeholders) v procesu praktičnega usposabljanja seveda
zasledujejo svoje koristi. Samo pristop »win-win« zagotavlja motivaci-
jo in interes za sodelovanje vseh udeležencev. Za kakovostno izvedbo stro-
kovne prakse pa je nujno skrbno načrtovanje, organiziranje, spremljanje in
evalviranje; dolgoročne koristi se izrazijo v obliki pridobljenih kompetenc,
razvoja zaposlenih, pa tudi konkretnih ekonomskih učinkov. Slika 6 pri-
kazuje ključne deležnike sistema praktičnega usposabljanja, vezanega na
sektor turizma.
Za prakse v tujini je v zadnjem desetletju značilen porast številnih
posredniških agencij, ki študentu olajšajo izbiro (države oziroma turistič-
ne destinacije, področja dela in delodajalca), opravijo del selekcijskih po-
stopkov za delodajalca, praktikantu pa nudijo tudi asistenco v tuji državi
(transfer z letališča, nastanitve, prostočasne aktivnosti, svetovanje in po-
moč pri težavah idr.). Porast teh agencij so pospešili projekti mobilnosti
EU, pa tudi ambiciozni cilji bolonjske reforme, po katerih naj bi študent
preživel vsaj en semester v tujini (na študiju ali praktičnem usposabljanju).
Obenem številne razvite turistične destinacije rešujejo probleme pomanj-
kanja delovne sile v turistični sezoni s praktikanti – študenti iz tujine. S
