Page 34 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 34
Vplivi internacionalizacije in globalizacije na trg dela
večinoma izvajale med študenti, udeleženci izmenjav, manj pa med delo-
dajalci. Rezultati raziskave Crossmanove in Clarkove (2009) pa kažejo, da
vsi deležniki (delodajalci, univerze in študenti) prepoznavajo povezave med
mednarodno izkušnjo posameznika in njegovo zaposljivostjo, tako preko
vzpostavljenih mrež, priložnosti za izkustveno učenje, povečanih jezikov-
nih kompetenc in pridobljenih mehkih veščin. Te so prepoznane zlasti na
področju medkulturnega razumevanja, tolerance, prilagodljivosti, empati-
je, spoštovanja, iniciativnosti in prevzemanja odgovornosti.
Po drugi strani pa študije tudi razkrivajo, da mnogi delodajalci ele-
mentu mobilnosti v življenjepisu kandidatov ne pripisujejo velikega pome-
na zato, ker še sami študenti ne vedo, česa so se dejansko naučili, kaj šele,
da bi te učinke znali razložiti z elementi, ki jih iščejo delodajalci (Flander,
2011). Zato razumejo mednarodno mobilnost kot neke vrste »akademski
34 turizem«. Avtorica zato svetuje več poudarka na kakovost mobilnosti, ne
le na kvantitativno povečevanje števila študentov, ki odhajajo v tujino. Štu-
dentom je zato treba predstaviti pomen strateškega pristopa k mobilnosti,
določanja ciljev mobilnosti in vrednotenja kompetenc. Študenti morajo os-
vojiti tudi spretnost predstavitve kompetenc, ki izhajajo iz teh izmenjav,
tako v življenjepisih kot na razgovorih za zaposlitev. V obdobju pred mo-
bilnostjo morajo karierni centri in mednarodne službe posvetiti več pozor-
nosti povezavi mednarodnega sodelovanja in kratkoročnih kariernih ciljev
študenta. Le tako bo mobilnost kot pomemben element internacionaliza-
cije doživela ustrezno priznanje na trgu dela.
večinoma izvajale med študenti, udeleženci izmenjav, manj pa med delo-
dajalci. Rezultati raziskave Crossmanove in Clarkove (2009) pa kažejo, da
vsi deležniki (delodajalci, univerze in študenti) prepoznavajo povezave med
mednarodno izkušnjo posameznika in njegovo zaposljivostjo, tako preko
vzpostavljenih mrež, priložnosti za izkustveno učenje, povečanih jezikov-
nih kompetenc in pridobljenih mehkih veščin. Te so prepoznane zlasti na
področju medkulturnega razumevanja, tolerance, prilagodljivosti, empati-
je, spoštovanja, iniciativnosti in prevzemanja odgovornosti.
Po drugi strani pa študije tudi razkrivajo, da mnogi delodajalci ele-
mentu mobilnosti v življenjepisu kandidatov ne pripisujejo velikega pome-
na zato, ker še sami študenti ne vedo, česa so se dejansko naučili, kaj šele,
da bi te učinke znali razložiti z elementi, ki jih iščejo delodajalci (Flander,
2011). Zato razumejo mednarodno mobilnost kot neke vrste »akademski
34 turizem«. Avtorica zato svetuje več poudarka na kakovost mobilnosti, ne
le na kvantitativno povečevanje števila študentov, ki odhajajo v tujino. Štu-
dentom je zato treba predstaviti pomen strateškega pristopa k mobilnosti,
določanja ciljev mobilnosti in vrednotenja kompetenc. Študenti morajo os-
vojiti tudi spretnost predstavitve kompetenc, ki izhajajo iz teh izmenjav,
tako v življenjepisih kot na razgovorih za zaposlitev. V obdobju pred mo-
bilnostjo morajo karierni centri in mednarodne službe posvetiti več pozor-
nosti povezavi mednarodnega sodelovanja in kratkoročnih kariernih ciljev
študenta. Le tako bo mobilnost kot pomemben element internacionaliza-
cije doživela ustrezno priznanje na trgu dela.
