Page 41 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 41
4.2 Strokovna praksa 41
Prednosti praks za delodajalce:
- možnosti reševanja kadrovskih problemov,
- selekcija in rekrutiranje najperspektivnejših študentov,
- zmanjševanje fluktuacije zaposlenih,
- izraba svežih idej, najnovejšega znanja in novih pristopov k reševa-
nju starih problemov,
- praktikanti predstavljajo nižje stroške delovne sile,
- praktikantom lahko delodajalci naložijo dela, za katera jim vedno
zmanjkuje časa,
- praktikanti imajo praviloma željo po učenju in dokazovanju,
- krepitev odnosov s šolami.
Prednosti praks za visokošolske organizacije:
- vzpostavljanje, krepitev in vzdrževanje stikov s turističnim sektor-
jem vodi do številnih posrednih koristi za institucijo; povezave z
gospodarstvom, javnim in civilnim sektorjem izboljšajo produkte
institucije, pridobijo tudi mentorji, študenti pa so bolj pripravljeni
na vstop v sektor (industry aware), kompetentni in učljivi (Jowett
in Stead, 1994),
- za institucijo je uveljavljanje študentskih kadrovskih potencialov
najboljša promocija,
- preko praks se utrjujejo tudi poti za druge oblike sodelovanja z go-
spodarstvom.
Učenje z delom je vse pomembnejša komponenta terciarnih študijskih
programov (Zahra in Pavia, 2012). Rezultati številnih analiz (Feldman in
Bolino, 2000; King, McKercher in Waryszak, 2003; Lebe et al., 2009) ka-
žejo, da delodajalci, diplomanti pa tudi aktualni študenti v kurikulumih
pogrešajo več praktičnih vsebin. V vzporedno potekajočih procesih izobra-
ževanja in usposabljanja v visokem šolstvu ima strokovna praksa nedvom-
ne in neprecenljive prednosti pred drugimi oblikami usposabljanja v viso-
kem šolstvu. Pogoj je, da je celoten proces dobro upravljan, evalviran in
ustrezno podprt z instrumenti v pomoč praktikantu. Zahra in Pavia (2010)
izpostavljata tudi pomen predanosti vseh udeležencev zastavljenim ciljem
prakse in jasne smernice za vse tri strani: opredeljene odgovornosti, naloge
in koristi. Rezultati prakse pa razkrijejo tudi učinkovitost samih kurikulu-
mov, zlasti če so študijske programe podprli delodajalci. Oblikovanje pro-
grama strokovne prakse, ki odraža pridobljena znanja študentov in se pri-
lagaja partnerjem iz gospodarstva, je vsekakor cilj izobraževalne institucije.
Za gladek prehod študenta iz predavalnic v delovna okolja je strokovna pra-
Prednosti praks za delodajalce:
- možnosti reševanja kadrovskih problemov,
- selekcija in rekrutiranje najperspektivnejših študentov,
- zmanjševanje fluktuacije zaposlenih,
- izraba svežih idej, najnovejšega znanja in novih pristopov k reševa-
nju starih problemov,
- praktikanti predstavljajo nižje stroške delovne sile,
- praktikantom lahko delodajalci naložijo dela, za katera jim vedno
zmanjkuje časa,
- praktikanti imajo praviloma željo po učenju in dokazovanju,
- krepitev odnosov s šolami.
Prednosti praks za visokošolske organizacije:
- vzpostavljanje, krepitev in vzdrževanje stikov s turističnim sektor-
jem vodi do številnih posrednih koristi za institucijo; povezave z
gospodarstvom, javnim in civilnim sektorjem izboljšajo produkte
institucije, pridobijo tudi mentorji, študenti pa so bolj pripravljeni
na vstop v sektor (industry aware), kompetentni in učljivi (Jowett
in Stead, 1994),
- za institucijo je uveljavljanje študentskih kadrovskih potencialov
najboljša promocija,
- preko praks se utrjujejo tudi poti za druge oblike sodelovanja z go-
spodarstvom.
Učenje z delom je vse pomembnejša komponenta terciarnih študijskih
programov (Zahra in Pavia, 2012). Rezultati številnih analiz (Feldman in
Bolino, 2000; King, McKercher in Waryszak, 2003; Lebe et al., 2009) ka-
žejo, da delodajalci, diplomanti pa tudi aktualni študenti v kurikulumih
pogrešajo več praktičnih vsebin. V vzporedno potekajočih procesih izobra-
ževanja in usposabljanja v visokem šolstvu ima strokovna praksa nedvom-
ne in neprecenljive prednosti pred drugimi oblikami usposabljanja v viso-
kem šolstvu. Pogoj je, da je celoten proces dobro upravljan, evalviran in
ustrezno podprt z instrumenti v pomoč praktikantu. Zahra in Pavia (2010)
izpostavljata tudi pomen predanosti vseh udeležencev zastavljenim ciljem
prakse in jasne smernice za vse tri strani: opredeljene odgovornosti, naloge
in koristi. Rezultati prakse pa razkrijejo tudi učinkovitost samih kurikulu-
mov, zlasti če so študijske programe podprli delodajalci. Oblikovanje pro-
grama strokovne prakse, ki odraža pridobljena znanja študentov in se pri-
lagaja partnerjem iz gospodarstva, je vsekakor cilj izobraževalne institucije.
Za gladek prehod študenta iz predavalnic v delovna okolja je strokovna pra-
