Page 36 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 36
Povezovanje izobraževalnih institucij in gospodarstva
spodarstva tudi ob organizaciji raznih dogodkov. Stalno sodelovanje po-
teka na področju iskanja primernih kandidatov za prosta delovna mesta v
podjetjih, za zagotavljanje strokovnih praks, študentskih del, seminarskih
in diplomskih nalog ter drugih raziskav. Sodelovanje poteka tudi na po-
dročju ponudbe VŽU.
4.1 Pomen delovnih izkušenj za zaposljivost študentov
in diplomantov
»Številni pretekli projekti, ki raziskujejo kariere diplomantov, so našli do-
kaze, da determinante profesionalnega razvoja in generičnih kompetenc
niso povezane izključno z učnim kurikulom, ampak v veliki meri z delov-
nimi izkušnjami, družinskim ozadjem in širšimi družbenimi trendi.« (Pa-
vlin, 2012) V tem podpoglavju se bomo posvetili pomenu delovnih izku-
36 šenj in raznolikim možnostim za njihovo pridobivanje.
Delovne izkušnje predstavljajo ključno obliko povezovanja akadem-
skega študija z realnim sektorjem in seznanjanja s spretnostmi in znanjem
za učinkovitost na delovnem mestu. Delovne izkušnje se lahko pridobiva
(Harvey, 2001):
- kot organizirane delovne izkušnje v sklopu zahtev študijskega pro-
grama,
- kot organizirane delovne izkušnje izven teh pogojev ali
- kot ad hoc delovne izkušnje.
Delovne izkušnje zavzemajo raznolike oblike, od različnih delov-
nih razmerij, študentskega dela, prostovoljstva pa do klasičnih strokovnih
praks z vključevanjem študentov v delovne procese in specifičnih oblik st-
rokovnih praks, kot so npr. projektno delo, t. i. sendvič-prakse (sandwich
placement, block placement) in prakse s spremljanjem zaposlenih (sha-
dowing). Študenti pogosto sodelujejo pri reševanju podjetniških izzivov,
se prijavljajo na razne natečaje in tekmovanja, nekateri so aktivni v lokalni
skupnosti, nekateri v študentskih organizacijah; vse to so relevantne delov-
ne izkušnje, ki bogatijo posameznikov življenjepis. V CV se torej vpisujejo
vse delovne izkušnje posameznika, delodajalci pa presodijo, katere so rele-
vantne za njihove potrebe.
V tem kontekstu pa se angažiranost izrednih študentov v podjetjih po-
gosto obravnava kot ovira za študij, še posebej zaradi okrnjenega študijske-
ga procesa. Vendar bi morali ta dela obravnavati kot priložnosti za učenje,
ne pa kot ovire. Pridobljene izkušnje so lahko temelj za akademski študij
pri predmetih, ki so naravnani na tematiko zaposlitev (npr. management,
organizacija ipd.).
spodarstva tudi ob organizaciji raznih dogodkov. Stalno sodelovanje po-
teka na področju iskanja primernih kandidatov za prosta delovna mesta v
podjetjih, za zagotavljanje strokovnih praks, študentskih del, seminarskih
in diplomskih nalog ter drugih raziskav. Sodelovanje poteka tudi na po-
dročju ponudbe VŽU.
4.1 Pomen delovnih izkušenj za zaposljivost študentov
in diplomantov
»Številni pretekli projekti, ki raziskujejo kariere diplomantov, so našli do-
kaze, da determinante profesionalnega razvoja in generičnih kompetenc
niso povezane izključno z učnim kurikulom, ampak v veliki meri z delov-
nimi izkušnjami, družinskim ozadjem in širšimi družbenimi trendi.« (Pa-
vlin, 2012) V tem podpoglavju se bomo posvetili pomenu delovnih izku-
36 šenj in raznolikim možnostim za njihovo pridobivanje.
Delovne izkušnje predstavljajo ključno obliko povezovanja akadem-
skega študija z realnim sektorjem in seznanjanja s spretnostmi in znanjem
za učinkovitost na delovnem mestu. Delovne izkušnje se lahko pridobiva
(Harvey, 2001):
- kot organizirane delovne izkušnje v sklopu zahtev študijskega pro-
grama,
- kot organizirane delovne izkušnje izven teh pogojev ali
- kot ad hoc delovne izkušnje.
Delovne izkušnje zavzemajo raznolike oblike, od različnih delov-
nih razmerij, študentskega dela, prostovoljstva pa do klasičnih strokovnih
praks z vključevanjem študentov v delovne procese in specifičnih oblik st-
rokovnih praks, kot so npr. projektno delo, t. i. sendvič-prakse (sandwich
placement, block placement) in prakse s spremljanjem zaposlenih (sha-
dowing). Študenti pogosto sodelujejo pri reševanju podjetniških izzivov,
se prijavljajo na razne natečaje in tekmovanja, nekateri so aktivni v lokalni
skupnosti, nekateri v študentskih organizacijah; vse to so relevantne delov-
ne izkušnje, ki bogatijo posameznikov življenjepis. V CV se torej vpisujejo
vse delovne izkušnje posameznika, delodajalci pa presodijo, katere so rele-
vantne za njihove potrebe.
V tem kontekstu pa se angažiranost izrednih študentov v podjetjih po-
gosto obravnava kot ovira za študij, še posebej zaradi okrnjenega študijske-
ga procesa. Vendar bi morali ta dela obravnavati kot priložnosti za učenje,
ne pa kot ovire. Pridobljene izkušnje so lahko temelj za akademski študij
pri predmetih, ki so naravnani na tematiko zaposlitev (npr. management,
organizacija ipd.).
