Page 37 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 37
4.2 Strokovna praksa 37
Številne raziskave (Raybould in Wilkins, 2005; Riley et al., 2002; Rok
et al. 2011; Harkison, Poulston in Kim, 2011) kažejo, da je prav delovna iz-
kušnja v očeh delodajalcev odločilen dejavnik diferenciacije med kandidati
za zaposlitev. Trbanc (v Kramberger in Pavlin, 2007, 58) trdi, da se poman-
jkanje delovnih izkušenj običajno razume kot glavna konkurenčna poman-
jkljivost mladih: »Kljub temu, da izobrazba zagotavlja osnovno znanje, ji
namreč šele delovne izkušnje dajo uporabno vrednost. Poleg tega delodajal-
ci iz delovne zgodovine posameznika sklepajo o določenih lastnostih (stal-
nost, pripadnost, delovna formiranost, dejanska usposobljenost za določe-
na dela ipd.« Delovne izkušnje so dejansko potni list v zaposljivost, saj jih
delodajalci pogosto izkoristijo za preverjanje kandidatov oziroma rekruti-
ranje bodočih diplomantov. Nekateri zaposlovalci priznavajo, da je za pre-
sojo o primernosti kandidatov to uporabnejši kriterij kot pa diploma.
Diplomantom pogosto manjkajo delovne izkušnje in po Mulcahyju
(1999) je to začaran krog: brez delovnih izkušenj ne moreš dobiti zapo-
slitve, brez zaposlitve pa ne moreš priti do izkušenj. Vendar pa poudarimo,
da morajo biti delovne izkušnje relevantne, kajti opravljanje manualnih,
rutinskih, enostavnih del ne prispeva k zaposljivosti študenta. Obenem je
delovne izkušnje treba nabirati čim skladneje s študijsko izbiro posamez-
nika. O pomenu ustreznih delovnih izkušenj in strokovnih praks veliko
povedo tudi rezultati raziskave v 19 državah EU (HEGESCO, 2012), ki
razkrivajo, da so diplomanti, ki so v času študija imeli priložnost spoznati
naravo poklicnega dela, o njem razvili realna pričakovanja, kar pa ne velja
za diplomante, ki so v času študija opravljali enostavnejša dela.
Pri iskanju primernega dela pa študentu pogosto prav opravljena stro-
kovna praksa zagotavlja prve delovne izkušnje, ki mu prinašajo prednost v
procesih selekcije kandidatov.
4.2 Strokovna praksa
Na visokošolskih strokovnih študijskih programih je strokovna praksa in-
tegralen del študijskega programa; pomeni uvajanje študentov v realne raz-
mere funkcioniranja turističnih organizacij in most med teorijo in prakso.
Praktikant tako lahko neposredno demonstrira pripravljenost na zaposli-
tev. Povezovanje se izvaja tudi v drugih oblikah, a Busby (2005) meni, da je
strokovna praksa bistvenega pomena pri povezovanju izobraževanja z go-
spodarstvom.
Po Dortchu (2003) pomeni delovna praksa za študenta strukturirano
učno izkušnjo v delovnem okolju, ki daje študentu priložnost pridobivanja
dragocenih delovnih izkušenj in spoznavanja kariernih možnosti. Baron in
Kreps (1999) pa definirata strokovno prakso kot začasne delovne sporazu-
Številne raziskave (Raybould in Wilkins, 2005; Riley et al., 2002; Rok
et al. 2011; Harkison, Poulston in Kim, 2011) kažejo, da je prav delovna iz-
kušnja v očeh delodajalcev odločilen dejavnik diferenciacije med kandidati
za zaposlitev. Trbanc (v Kramberger in Pavlin, 2007, 58) trdi, da se poman-
jkanje delovnih izkušenj običajno razume kot glavna konkurenčna poman-
jkljivost mladih: »Kljub temu, da izobrazba zagotavlja osnovno znanje, ji
namreč šele delovne izkušnje dajo uporabno vrednost. Poleg tega delodajal-
ci iz delovne zgodovine posameznika sklepajo o določenih lastnostih (stal-
nost, pripadnost, delovna formiranost, dejanska usposobljenost za določe-
na dela ipd.« Delovne izkušnje so dejansko potni list v zaposljivost, saj jih
delodajalci pogosto izkoristijo za preverjanje kandidatov oziroma rekruti-
ranje bodočih diplomantov. Nekateri zaposlovalci priznavajo, da je za pre-
sojo o primernosti kandidatov to uporabnejši kriterij kot pa diploma.
Diplomantom pogosto manjkajo delovne izkušnje in po Mulcahyju
(1999) je to začaran krog: brez delovnih izkušenj ne moreš dobiti zapo-
slitve, brez zaposlitve pa ne moreš priti do izkušenj. Vendar pa poudarimo,
da morajo biti delovne izkušnje relevantne, kajti opravljanje manualnih,
rutinskih, enostavnih del ne prispeva k zaposljivosti študenta. Obenem je
delovne izkušnje treba nabirati čim skladneje s študijsko izbiro posamez-
nika. O pomenu ustreznih delovnih izkušenj in strokovnih praks veliko
povedo tudi rezultati raziskave v 19 državah EU (HEGESCO, 2012), ki
razkrivajo, da so diplomanti, ki so v času študija imeli priložnost spoznati
naravo poklicnega dela, o njem razvili realna pričakovanja, kar pa ne velja
za diplomante, ki so v času študija opravljali enostavnejša dela.
Pri iskanju primernega dela pa študentu pogosto prav opravljena stro-
kovna praksa zagotavlja prve delovne izkušnje, ki mu prinašajo prednost v
procesih selekcije kandidatov.
4.2 Strokovna praksa
Na visokošolskih strokovnih študijskih programih je strokovna praksa in-
tegralen del študijskega programa; pomeni uvajanje študentov v realne raz-
mere funkcioniranja turističnih organizacij in most med teorijo in prakso.
Praktikant tako lahko neposredno demonstrira pripravljenost na zaposli-
tev. Povezovanje se izvaja tudi v drugih oblikah, a Busby (2005) meni, da je
strokovna praksa bistvenega pomena pri povezovanju izobraževanja z go-
spodarstvom.
Po Dortchu (2003) pomeni delovna praksa za študenta strukturirano
učno izkušnjo v delovnem okolju, ki daje študentu priložnost pridobivanja
dragocenih delovnih izkušenj in spoznavanja kariernih možnosti. Baron in
Kreps (1999) pa definirata strokovno prakso kot začasne delovne sporazu-
