Page 42 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 42
Povezovanje izobraževalnih institucij in gospodarstva
ksa zelo pomembna. Priprava študentov na zaposlitev v turističnem sektor-
ju je kompleksen proces, saj morajo študenti pridobiti relevantna znanja,
spretnosti, veščine in druge osebne atribute, potrebne za uspešno delovanje
znotraj tega sektorja. Visokošolska organizacija tudi ni edina, ki naj bi skr-
bela za razvoj teh kompetenc; mnoge prinesejo študenti že iz predhodnega
izobraževanja in zunajštudijskega udejstvovanja.
4.2.3 Oblike strokovnih praks
Visokošolske institucije v svoje študijske programe vključujejo strokovno
prakso v različnih obsegih in vsebini, pa tudi terminološko srečamo raz-
lično strokovno izrazje: praktično usposabljanje, delovna praksa, študijska
praksa, strokovno usposabljanje, praktično izobraževanje (angl. placement,
internship, cooperative education, practicum, supervised work experience,
42 work-based learning). Čeprav je praksa značilna za visokošolske strokovne
programe, pa jo včasih vključujejo tudi na univerzitetne, saj »… dodaja po-
klicno dimenzijo temu, kar je predvsem akademski kurikulum« (Busby in
Gibson, 2010, 4).
Praktično usposabljanje definiramo kot širši pojem, ki vključuje razno-
like oblike vključevanja poslovne prakse v študijski proces: terenske in labo-
ratorijske vaje, seminarsko delo, projektno delo, delavnice, študije primerov,
srečanja s strokovnjaki iz poslovne prakse, strokovne ekskurzije, obiske pod-
jetij, strokovno prakso in drugo. Strokovna praksa pa je tista oblika praktič-
nega usposabljanja, ki se izvaja v neposrednem delovnem okolju ob praktič-
ni uporabi strokovnih znanj, poslovnih tehnik in analitičnih postopkov in
ob mentorstvu strokovnjakov iz delovne organizacije. Kot nadgradnja štu-
dijskega procesa vanj vrača konstruktivne kritične ocene udeležencev.
Strokovna praksa lahko traja samo 1 mesec, lahko pa 12 ali celo 14 me-
secev, lahko se izvaja v domači ali tuji državi. Busby in Gibson (2010) po-
ročata, da je v Veliki Britaniji 23 % študijskih programov z obvezno eno-
letno prakso, na ostalih pa je dolžina od 1 do 7 mesecev. Pri programih z
mednarodno usmeritvijo, kjer se od študenta pričakuje mednarodna izku-
šnja, je pogosto obvezna praksa v tujini. Pomemben je tudi razvoj številnih
prenosljivih kompetenc, vključno s timskim delom, prezentacijami in IT-
-spretnostmi, saj se tako študentu omogoči tudi širša usmeritev v karierni
izbiri. Univerza naj bi krepila možnosti študenta za zaposlitev, s tem da mu
nudi več kot le znanja iz konkretne discipline.
Sandwich placement
Med daljšimi oblikami praktičnega usposabljanja v podjetniškem okolju
izstopa zlasti t. i. sandwich placement, ki je v slovenskih razmerah dokaj ne-
ksa zelo pomembna. Priprava študentov na zaposlitev v turističnem sektor-
ju je kompleksen proces, saj morajo študenti pridobiti relevantna znanja,
spretnosti, veščine in druge osebne atribute, potrebne za uspešno delovanje
znotraj tega sektorja. Visokošolska organizacija tudi ni edina, ki naj bi skr-
bela za razvoj teh kompetenc; mnoge prinesejo študenti že iz predhodnega
izobraževanja in zunajštudijskega udejstvovanja.
4.2.3 Oblike strokovnih praks
Visokošolske institucije v svoje študijske programe vključujejo strokovno
prakso v različnih obsegih in vsebini, pa tudi terminološko srečamo raz-
lično strokovno izrazje: praktično usposabljanje, delovna praksa, študijska
praksa, strokovno usposabljanje, praktično izobraževanje (angl. placement,
internship, cooperative education, practicum, supervised work experience,
42 work-based learning). Čeprav je praksa značilna za visokošolske strokovne
programe, pa jo včasih vključujejo tudi na univerzitetne, saj »… dodaja po-
klicno dimenzijo temu, kar je predvsem akademski kurikulum« (Busby in
Gibson, 2010, 4).
Praktično usposabljanje definiramo kot širši pojem, ki vključuje razno-
like oblike vključevanja poslovne prakse v študijski proces: terenske in labo-
ratorijske vaje, seminarsko delo, projektno delo, delavnice, študije primerov,
srečanja s strokovnjaki iz poslovne prakse, strokovne ekskurzije, obiske pod-
jetij, strokovno prakso in drugo. Strokovna praksa pa je tista oblika praktič-
nega usposabljanja, ki se izvaja v neposrednem delovnem okolju ob praktič-
ni uporabi strokovnih znanj, poslovnih tehnik in analitičnih postopkov in
ob mentorstvu strokovnjakov iz delovne organizacije. Kot nadgradnja štu-
dijskega procesa vanj vrača konstruktivne kritične ocene udeležencev.
Strokovna praksa lahko traja samo 1 mesec, lahko pa 12 ali celo 14 me-
secev, lahko se izvaja v domači ali tuji državi. Busby in Gibson (2010) po-
ročata, da je v Veliki Britaniji 23 % študijskih programov z obvezno eno-
letno prakso, na ostalih pa je dolžina od 1 do 7 mesecev. Pri programih z
mednarodno usmeritvijo, kjer se od študenta pričakuje mednarodna izku-
šnja, je pogosto obvezna praksa v tujini. Pomemben je tudi razvoj številnih
prenosljivih kompetenc, vključno s timskim delom, prezentacijami in IT-
-spretnostmi, saj se tako študentu omogoči tudi širša usmeritev v karierni
izbiri. Univerza naj bi krepila možnosti študenta za zaposlitev, s tem da mu
nudi več kot le znanja iz konkretne discipline.
Sandwich placement
Med daljšimi oblikami praktičnega usposabljanja v podjetniškem okolju
izstopa zlasti t. i. sandwich placement, ki je v slovenskih razmerah dokaj ne-
