Page 35 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 35
Povezovanje izobraževalnih
institucij in gospodarstva
Sodelovanje med izobraževalno sfero in gospodarstvom je redna tema raz-
prav v kontekstu kakovosti visokega šolstva in konkurenčnosti gospodar-
stva. Strokovnjaki včasih govorijo o introvertiranosti akademskih ustanov
in preveliki usmerjenosti v teoretične koncepte na škodo praktičnih apli-
kacij (Rae, 2004). Taka mentaliteta pogosto vodi v skromno povezovanje z
delodajalci, lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki. Po drugi strani pa
Zgaga poudarja, da: »… zaposljivost in zaposlenost ni enako – videti je, da
je pri nas delodajalska sfera precej nezainteresirana za razprave o tem, kako
naj bi študij potekal« (v Komljenovič, 2010, 13). A intenzivnost in komple-
ksnost sprememb na globalnem trgu ter zaostrena konkurenca so pospeši-
li procese prilagajanja in odzivanja; Lindberg (2007) meni, da je največja
sprememba v raziskovanju odnosov med izobraževanjem in realnim sek-
torjem vezana prav na prevzem koncepta tranzicije iz šolstva v zaposlitev.
Oblike sodelovanj med visokošolskimi institucijami in podjetji so raz-
nolike: vključevanje strokovnjakov iz gospodarstva v oblikovanje in vred-
notenje študijskih programov, sodelovanje v študijskih in razvojno-razisko-
valnih projektih, ustanavljanje »spin-off« podjetij in tehnoloških parkov;
zelo koristna so srečanja študentov s strokovnjaki iz poslovne prakse, obi-
ski podjetij, strokovne ekskurzije, izvajanje vaj v podjetniškem okolju ipd.
Strokovnjaki iz gospodarstva so tudi člani strateških organov visokošol-
skih institucij, partnerskih povezovanj in raznih komisij. Tudi karierni
centri vključujejo kadrovske službe in druge strokovnjake iz podjetij v svo-
je aktivnosti s študenti. Podjetja sodelujejo tudi v dejavnostih inkubatorjev.
Študenti, učitelji in podjetja se povezujejo v okviru nacionalnih in medna-
rodnih projektov. Izobraževalne institucije redno vabijo predstavnike go-
institucij in gospodarstva
Sodelovanje med izobraževalno sfero in gospodarstvom je redna tema raz-
prav v kontekstu kakovosti visokega šolstva in konkurenčnosti gospodar-
stva. Strokovnjaki včasih govorijo o introvertiranosti akademskih ustanov
in preveliki usmerjenosti v teoretične koncepte na škodo praktičnih apli-
kacij (Rae, 2004). Taka mentaliteta pogosto vodi v skromno povezovanje z
delodajalci, lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki. Po drugi strani pa
Zgaga poudarja, da: »… zaposljivost in zaposlenost ni enako – videti je, da
je pri nas delodajalska sfera precej nezainteresirana za razprave o tem, kako
naj bi študij potekal« (v Komljenovič, 2010, 13). A intenzivnost in komple-
ksnost sprememb na globalnem trgu ter zaostrena konkurenca so pospeši-
li procese prilagajanja in odzivanja; Lindberg (2007) meni, da je največja
sprememba v raziskovanju odnosov med izobraževanjem in realnim sek-
torjem vezana prav na prevzem koncepta tranzicije iz šolstva v zaposlitev.
Oblike sodelovanj med visokošolskimi institucijami in podjetji so raz-
nolike: vključevanje strokovnjakov iz gospodarstva v oblikovanje in vred-
notenje študijskih programov, sodelovanje v študijskih in razvojno-razisko-
valnih projektih, ustanavljanje »spin-off« podjetij in tehnoloških parkov;
zelo koristna so srečanja študentov s strokovnjaki iz poslovne prakse, obi-
ski podjetij, strokovne ekskurzije, izvajanje vaj v podjetniškem okolju ipd.
Strokovnjaki iz gospodarstva so tudi člani strateških organov visokošol-
skih institucij, partnerskih povezovanj in raznih komisij. Tudi karierni
centri vključujejo kadrovske službe in druge strokovnjake iz podjetij v svo-
je aktivnosti s študenti. Podjetja sodelujejo tudi v dejavnostih inkubatorjev.
Študenti, učitelji in podjetja se povezujejo v okviru nacionalnih in medna-
rodnih projektov. Izobraževalne institucije redno vabijo predstavnike go-