Page 46 - Rok, Marija. 2015. Poti v zaposljivost. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 46
Empirična raziskava
ce in veščine, ki jih lahko pridobi v različnih oblikah VŽU; samo diploma
torej ne zadošča, ker delodajalca prepriča le kompleksen splet raznolikih
kompetenc, vključno z veščinami nastopa na trgu dela in osebnimi značil-
nostmi študenta oziroma diplomanta.
5.1 Metodologija
Predstavljena je raziskovalna metodologija in razgrnjeni rezultati prvih faz
kvalitativne longitudinalne kohortne raziskave, ki se izvaja od študijskega
leta 2012/2013 in v sklopu katere se vsako leto validira pristop študentov
visokošolskih strokovnih programov k tematiki zaposljivosti, njihova per-
cepcija in vrednost osvojenih zaposlitvenih kompetenc.
Posamezne komponente zaposljivosti so analizirane na osnovi:
46 - kvalitativnih podatkov, ki so jih navedli študenti v dokumentih,
oddanih v e-učilnici;
- interesa in udeležbe študentov v neformalnih oblikah učenja v or-
ganizaciji fakultete, univerzitetnega kariernega centra in drugih
izvajalskih organizacij;
- raznih fakultativnih vsebin, ponujenih študentom in diploman-
tom na instituciji ter vezanih na zaposlitvene kompetence;
- drugih ob- in izvenkurikularnih dogodkov in aktivnosti za štu-
dente in diplomante, povezanih z zaposljivostjo;
- kariernega svetovanja na fakulteti.
Za analizo ukrepov in aktivnosti institucije pri razvijanju zaposljivosti
je bil opravljen desk research oziroma sekundarna analiza internih aktov in
strateških dokumentov institucije ter zbranih podatkov strokovnih služb:
za mobilnost, za vseživljenjsko učenje in za strokovno prakso ter kariernega
centra univerze. Namen analize je izkoristiti obstoječe organizacijske vire
in zbrati podatke interne narave v obliko, ki bo uporabna podlaga za stra-
teško načrtovanje na področju zaposljivosti diplomantov.
V pričujoči analizi niso zajeti dejavniki zaposljivosti, ki so izven vpliva
študenta in visokošolske institucije; navedeni so v poglavju 1.1. Njihov vpliv
na zaposljivost in zaposlenost je nedvomno prisoten, včasih celo odločilen.
5.2 Udeleženci
Analiza je vsako leto zajela celotno kohorto dodiplomskih študentov stro-
kovnih študijskih programov v četrtem ali petem semestru študija. Vzorec
je bil torej namenski in nenaključen.
Populacijo je predstavljalo 259 študentov; 208 jih je izpolnilo doku-
mente, kar pomeni 80-% odzivnost, 51 študentov pa se ni odzvalo. Visoka
ce in veščine, ki jih lahko pridobi v različnih oblikah VŽU; samo diploma
torej ne zadošča, ker delodajalca prepriča le kompleksen splet raznolikih
kompetenc, vključno z veščinami nastopa na trgu dela in osebnimi značil-
nostmi študenta oziroma diplomanta.
5.1 Metodologija
Predstavljena je raziskovalna metodologija in razgrnjeni rezultati prvih faz
kvalitativne longitudinalne kohortne raziskave, ki se izvaja od študijskega
leta 2012/2013 in v sklopu katere se vsako leto validira pristop študentov
visokošolskih strokovnih programov k tematiki zaposljivosti, njihova per-
cepcija in vrednost osvojenih zaposlitvenih kompetenc.
Posamezne komponente zaposljivosti so analizirane na osnovi:
46 - kvalitativnih podatkov, ki so jih navedli študenti v dokumentih,
oddanih v e-učilnici;
- interesa in udeležbe študentov v neformalnih oblikah učenja v or-
ganizaciji fakultete, univerzitetnega kariernega centra in drugih
izvajalskih organizacij;
- raznih fakultativnih vsebin, ponujenih študentom in diploman-
tom na instituciji ter vezanih na zaposlitvene kompetence;
- drugih ob- in izvenkurikularnih dogodkov in aktivnosti za štu-
dente in diplomante, povezanih z zaposljivostjo;
- kariernega svetovanja na fakulteti.
Za analizo ukrepov in aktivnosti institucije pri razvijanju zaposljivosti
je bil opravljen desk research oziroma sekundarna analiza internih aktov in
strateških dokumentov institucije ter zbranih podatkov strokovnih služb:
za mobilnost, za vseživljenjsko učenje in za strokovno prakso ter kariernega
centra univerze. Namen analize je izkoristiti obstoječe organizacijske vire
in zbrati podatke interne narave v obliko, ki bo uporabna podlaga za stra-
teško načrtovanje na področju zaposljivosti diplomantov.
V pričujoči analizi niso zajeti dejavniki zaposljivosti, ki so izven vpliva
študenta in visokošolske institucije; navedeni so v poglavju 1.1. Njihov vpliv
na zaposljivost in zaposlenost je nedvomno prisoten, včasih celo odločilen.
5.2 Udeleženci
Analiza je vsako leto zajela celotno kohorto dodiplomskih študentov stro-
kovnih študijskih programov v četrtem ali petem semestru študija. Vzorec
je bil torej namenski in nenaključen.
Populacijo je predstavljalo 259 študentov; 208 jih je izpolnilo doku-
mente, kar pomeni 80-% odzivnost, 51 študentov pa se ni odzvalo. Visoka
