Page 100 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 100
Mestno prebivalstvo Slovenije
namreč v še zadostni meri zastopani vsi razredi gostote, da je bila taka ana-
liza sploh smiselna. Velika mesta se razlikujejo od celotnega prebivalstva
Slovenije, saj v velikih mestih v prostorskih okoliših z najnižjo povprečno
gostoto stopnje rodnosti niso bile najvišje. Bilo so sorazmerno nizke ali pa
se niso dosti razlikovale od stopenj rodnosti v ostalih razredih prostorskih
okolišev. Pri tem velja opozoriti, da je v velikih mestih daleč najmanjši de-
lež prebivalstva živel v prostorskih okoliših z najmanjšo povprečno gosto-
to (zgolj ena tridesetina oziroma okoli 17.000 prebivalcev), kar povečuje ve-
likost vpliva naključnih dejavnikov. Edino opaznejše odstopanje navzgor
je bilo v razredih nizke in nižje srednje gostote (od 1,03 do 1,99 ter od 2,00
do 9,99 stanovanj na hišno številko) in to v starostnem razredu z najvišji-
mi stopnjami rodnosti v velikih mestih (od 30 do 34 let). Starostnospeci-
fični stopnji rodnosti za ti dve območji gostote sta celo presegali najvišjo
100 vrednost za Slovenijo (117,25 ter 116,85 v primerjavi s 112,41). Seveda je bila
razlika tudi v tem, da je bila pri Sloveniji najvišja vrednost v starostnem ra-
zredu od 25 do 29 let pri omenjenih območjih gostote, v velikih mestih pa
v naslednjem starostnem razredu (od 30 do 34 let).
Zanimivo je še, da je bila v starostnem razredu 20 do 24 let najvišja sta-
rostnospecifična stopnja rodnosti v razredu prostorskih okolišev z najvišjo
povprečno gostoto. Presegala je tudi državno povprečje (44,04 v primerjavi
z 42,79). Na drugi strani pa se je krivulja starostnospecifičnih stopenj rod-
nosti za območje najvišje gostote pri višjih starostnih razredih (od 35 do 39
naprej) skoraj povsem prekrivala s krivuljo za Slovenijo, obe pa sta bili niž-
ji od krivulj drugih območij gostote. Še najbolj se je s povprečjem za veli-
ka mesta ujemala krivulja stopenj rodnosti za območje višje srednje gostote
(od 10,00 do 24,99 stanovanj na hišno številko).
Smrtnost
Za smrtnost smo najprej ugotavljali morebitno povezanost med številom
umrlih glede na starost in območji po razredih gostote oziroma tipu nase-
lij. Umrle smo pri tej analizi razdelili v dva starostna razreda. Prvi, od 0 do
64 let, zajema umrle, ki jih na Statističnem uradu RS uvrščajo v kategori-
jo »prezgodnje umrljivosti«, drugi pa zajema umrle v starosti 65 let in več.
Število umrlih smo opazovali v štiriletnem obdobju od 2009 do 2012 s sre-
dino obdobja 1. 1. 2011, ki sovpada z datumom registrskega popisa.
Izračunani χ2 z manj kot enoodstotnim tveganjem kaže, da je mogoče
govoriti o povezanosti med območji in starostnima skupinama umrlih (lo-
čeno po spolu in skupaj). Edino pri ženskah po območjih glede na tip na-
selij je bilo tveganje 1,9-odstotno. Vendar gre v vseh primerih za zelo niz-
ke stopnje povezanosti, saj so bili φ-koeficienti med 0,03 in 0,06. Nižja od
namreč v še zadostni meri zastopani vsi razredi gostote, da je bila taka ana-
liza sploh smiselna. Velika mesta se razlikujejo od celotnega prebivalstva
Slovenije, saj v velikih mestih v prostorskih okoliših z najnižjo povprečno
gostoto stopnje rodnosti niso bile najvišje. Bilo so sorazmerno nizke ali pa
se niso dosti razlikovale od stopenj rodnosti v ostalih razredih prostorskih
okolišev. Pri tem velja opozoriti, da je v velikih mestih daleč najmanjši de-
lež prebivalstva živel v prostorskih okoliših z najmanjšo povprečno gosto-
to (zgolj ena tridesetina oziroma okoli 17.000 prebivalcev), kar povečuje ve-
likost vpliva naključnih dejavnikov. Edino opaznejše odstopanje navzgor
je bilo v razredih nizke in nižje srednje gostote (od 1,03 do 1,99 ter od 2,00
do 9,99 stanovanj na hišno številko) in to v starostnem razredu z najvišji-
mi stopnjami rodnosti v velikih mestih (od 30 do 34 let). Starostnospeci-
fični stopnji rodnosti za ti dve območji gostote sta celo presegali najvišjo
100 vrednost za Slovenijo (117,25 ter 116,85 v primerjavi s 112,41). Seveda je bila
razlika tudi v tem, da je bila pri Sloveniji najvišja vrednost v starostnem ra-
zredu od 25 do 29 let pri omenjenih območjih gostote, v velikih mestih pa
v naslednjem starostnem razredu (od 30 do 34 let).
Zanimivo je še, da je bila v starostnem razredu 20 do 24 let najvišja sta-
rostnospecifična stopnja rodnosti v razredu prostorskih okolišev z najvišjo
povprečno gostoto. Presegala je tudi državno povprečje (44,04 v primerjavi
z 42,79). Na drugi strani pa se je krivulja starostnospecifičnih stopenj rod-
nosti za območje najvišje gostote pri višjih starostnih razredih (od 35 do 39
naprej) skoraj povsem prekrivala s krivuljo za Slovenijo, obe pa sta bili niž-
ji od krivulj drugih območij gostote. Še najbolj se je s povprečjem za veli-
ka mesta ujemala krivulja stopenj rodnosti za območje višje srednje gostote
(od 10,00 do 24,99 stanovanj na hišno številko).
Smrtnost
Za smrtnost smo najprej ugotavljali morebitno povezanost med številom
umrlih glede na starost in območji po razredih gostote oziroma tipu nase-
lij. Umrle smo pri tej analizi razdelili v dva starostna razreda. Prvi, od 0 do
64 let, zajema umrle, ki jih na Statističnem uradu RS uvrščajo v kategori-
jo »prezgodnje umrljivosti«, drugi pa zajema umrle v starosti 65 let in več.
Število umrlih smo opazovali v štiriletnem obdobju od 2009 do 2012 s sre-
dino obdobja 1. 1. 2011, ki sovpada z datumom registrskega popisa.
Izračunani χ2 z manj kot enoodstotnim tveganjem kaže, da je mogoče
govoriti o povezanosti med območji in starostnima skupinama umrlih (lo-
čeno po spolu in skupaj). Edino pri ženskah po območjih glede na tip na-
selij je bilo tveganje 1,9-odstotno. Vendar gre v vseh primerih za zelo niz-
ke stopnje povezanosti, saj so bili φ-koeficienti med 0,03 in 0,06. Nižja od
