Page 99 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 99
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 99
25 do 29 let. V vseh ostalih razredih (»tipih«) naselij so bile najvišje stop-
nje rodnosti nižje, pri velikih mestih pa je bila ta še premaknjena v starostni
razred od 30 do 34 let. Krivulje, ki kažejo stopnje rodnosti, se pri naseljih
mestnega območja, majhnih in srednjih mestih skoraj popolnoma ujemajo
s krivuljo, ki prikazuje stopnje rodnosti za Slovenijo. Od slovenskega pov-
prečja pa izrazito odstopata krivulji nemestnih naselij in velikih mest. Ce-
lotna stopnja rodnosti, izračunana po formuli
,
je bila pri vseh tipih mest zelo podobna in se je gibala od 1,49 otrok na
žensko za velika mesta do 1,56 za srednja mesta, pri nemestnih naseljih pa
je bila največja, in sicer 1,66. Slovensko povprečje je znašalo 1,58. Vsi razre-
di mestnih naselij so imeli podpovprečno rodnost. Kar se rodnosti tiče, to-
rej lahko opazimo očitno razliko med prebivalstvom naselij, ki so oprede-
ljena za mestna, in prebivalstvom ostalih naselij.
Slika 27: Starostnospecifične stopnje rodnosti v številu živorojenih otrok na 1.000 žensk v veli-
kih mestih skupaj po razredih stanovanjske gostote.
Figure 27: Age Specific Fertility Rates (Born Children per 1000 Women) in Big Cities by Appartment Per
House Number Density Classes (Average 2009–2012).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Zanimalo nas je še, kako se po rodnosti razlikujejo območja glede na
stanovanjsko gostoto, in sicer pri prebivalstvu velikih mest. Samo v teh so
25 do 29 let. V vseh ostalih razredih (»tipih«) naselij so bile najvišje stop-
nje rodnosti nižje, pri velikih mestih pa je bila ta še premaknjena v starostni
razred od 30 do 34 let. Krivulje, ki kažejo stopnje rodnosti, se pri naseljih
mestnega območja, majhnih in srednjih mestih skoraj popolnoma ujemajo
s krivuljo, ki prikazuje stopnje rodnosti za Slovenijo. Od slovenskega pov-
prečja pa izrazito odstopata krivulji nemestnih naselij in velikih mest. Ce-
lotna stopnja rodnosti, izračunana po formuli
,
je bila pri vseh tipih mest zelo podobna in se je gibala od 1,49 otrok na
žensko za velika mesta do 1,56 za srednja mesta, pri nemestnih naseljih pa
je bila največja, in sicer 1,66. Slovensko povprečje je znašalo 1,58. Vsi razre-
di mestnih naselij so imeli podpovprečno rodnost. Kar se rodnosti tiče, to-
rej lahko opazimo očitno razliko med prebivalstvom naselij, ki so oprede-
ljena za mestna, in prebivalstvom ostalih naselij.
Slika 27: Starostnospecifične stopnje rodnosti v številu živorojenih otrok na 1.000 žensk v veli-
kih mestih skupaj po razredih stanovanjske gostote.
Figure 27: Age Specific Fertility Rates (Born Children per 1000 Women) in Big Cities by Appartment Per
House Number Density Classes (Average 2009–2012).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Zanimalo nas je še, kako se po rodnosti razlikujejo območja glede na
stanovanjsko gostoto, in sicer pri prebivalstvu velikih mest. Samo v teh so
