Page 144 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 144
Mestno prebivalstvo Slovenije
bilo majhnih mest z večjimi deleži tujih državljank precej več, od srednje ve-
likih mest pa je bil ta delež večji v Izoli. Tudi sicer so med mestnimi obmo-
čji z najvišjimi deleži tujih državljank prevladovala obalna in obmejna me-
stna območja iz zahodne Slovenije. Koliko dejansko vpliva bližina državne
meje, je sicer vprašljivo, saj so bili na vzhodu države v obmejnih mestnih ob-
močjih deleži tujih državljanov in državljank zelo nizki. Primeri takih kra-
jev so Gornja Radgona, Radenci in predvsem pri ženskah Ormož.
Med srednje velikimi mesti je bil največji delež tujih državljanov in dr-
žavljank v Izoli, obmorskem, turističnem in industrijskem središču. Ta de-
lež je bil tudi večji od deležev v vseh velikih mestih z izjemo Kopra in še to
samo pri moških. Od ostalih srednje velikih mest je bil delež tujih državlja-
nov v Novi Gorici večji kot v Kranju in Mariboru, Jesenice in Kamnik pa
sta imela podobna deleža kot Maribor, ki je imel med velikimi mesti naj-
144 nižji delež, celo nižjega od povprečja za vsa mestna območja skupaj.
Slika 44: Deleži moških državljanov RS z običajnim prebivališčem na začasnem naslovu in de-
leži moških tujih državljanov v mestnih območjih Slovenije 1. 1. 2011.
Figure 44: Share of Men, Citizens of RS with Nonpermanent Address Compared with Share of Men, Fo-
reign Citizens in Slovenian Urban Areas (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Po deležu tujih državljank so bila srednja in velika mesta veliko bolj
izenačena, navzgor sta odstopala deleža v že omenjenih Izoli in Kopru,
bilo majhnih mest z večjimi deleži tujih državljank precej več, od srednje ve-
likih mest pa je bil ta delež večji v Izoli. Tudi sicer so med mestnimi obmo-
čji z najvišjimi deleži tujih državljank prevladovala obalna in obmejna me-
stna območja iz zahodne Slovenije. Koliko dejansko vpliva bližina državne
meje, je sicer vprašljivo, saj so bili na vzhodu države v obmejnih mestnih ob-
močjih deleži tujih državljanov in državljank zelo nizki. Primeri takih kra-
jev so Gornja Radgona, Radenci in predvsem pri ženskah Ormož.
Med srednje velikimi mesti je bil največji delež tujih državljanov in dr-
žavljank v Izoli, obmorskem, turističnem in industrijskem središču. Ta de-
lež je bil tudi večji od deležev v vseh velikih mestih z izjemo Kopra in še to
samo pri moških. Od ostalih srednje velikih mest je bil delež tujih državlja-
nov v Novi Gorici večji kot v Kranju in Mariboru, Jesenice in Kamnik pa
sta imela podobna deleža kot Maribor, ki je imel med velikimi mesti naj-
144 nižji delež, celo nižjega od povprečja za vsa mestna območja skupaj.
Slika 44: Deleži moških državljanov RS z običajnim prebivališčem na začasnem naslovu in de-
leži moških tujih državljanov v mestnih območjih Slovenije 1. 1. 2011.
Figure 44: Share of Men, Citizens of RS with Nonpermanent Address Compared with Share of Men, Fo-
reign Citizens in Slovenian Urban Areas (1. 1. 2011).
Vir: Popis 2011, mikropodatki: SURS, 2014.
Po deležu tujih državljank so bila srednja in velika mesta veliko bolj
izenačena, navzgor sta odstopala deleža v že omenjenih Izoli in Kopru,
