Page 25 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 25
Mesta in »nemesta«
v svetu in v Sloveniji
V demo(geo)grafiji prebivalstvo obravnavamo tudi z vidika kraja bivanja,
in sicer glede na to, ali gre pri kraju bivanja za mesto ali ne. Prebivalstvo
se na podlagi tega deli na mestno in nemestno oziroma podeželsko. Če se
osredotočimo na pojem mestno prebivalstvo, potem bi morala biti opre-
delitev tega pojma dokaj enostavna. To je prebivalstvo, ki živi v mestih.
Tudi če odmislimo težavnost opredeljevanja mest, takšna trditev še ved-
no ni nujno edina veljavna. Obstaja najmanj vsaj še ena možna razlaga, ki
je lahko enako ustrezna. Mestno prebivalstvo je prebivalstvo, za katerega je
značilen mestni slog življenja. Seveda se tudi v tem primeru znajdemo pred
problemom opredeljevanja mestnega sloga življenja in ugotavljanja, za koga
je in za koga ni značilen. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj sploh iskati mož-
nost tovrstnega opredeljevanja mestnosti prebivalstva. Z demografskega vi-
dika je mestnost pomembna zaradi vpliva na demografsko obnašanje pre-
bivalcev. Na to pa ima lahko življenjski slog večji vpliv kot pa zgolj lokacija
stanovanja znotraj ali zunaj meja naselja, ki je opredeljeno kot mesto. Če
bi se mesta jasno in močno razlikovala od naselij, ki takega statusa (uprav-
nega, statističnega, ...) nimajo, bi bila tudi verjetnost, da se prebivalci mest
razlikujejo od prebivalcev »nemest«, zelo velika. Vendar pa temu marsikje
že dolgo ni več tako in v nadaljevanju se posvečamo prav problemu oprede-
ljevanja mest oziroma razlikovanja med mestnimi in drugimi naselji (zara-
di opredeljevanja mestnega prebivalstva).
Naselja, ki bi morala biti opredeljena kot mesta, morajo imeti določene
značilnosti, oziroma povedano drugače, bi morala dosegati določeno stop-
njo »urbanosti«. Drozg (1999a, 196) pravi, da ta pojem zajema tri vsebine:
v svetu in v Sloveniji
V demo(geo)grafiji prebivalstvo obravnavamo tudi z vidika kraja bivanja,
in sicer glede na to, ali gre pri kraju bivanja za mesto ali ne. Prebivalstvo
se na podlagi tega deli na mestno in nemestno oziroma podeželsko. Če se
osredotočimo na pojem mestno prebivalstvo, potem bi morala biti opre-
delitev tega pojma dokaj enostavna. To je prebivalstvo, ki živi v mestih.
Tudi če odmislimo težavnost opredeljevanja mest, takšna trditev še ved-
no ni nujno edina veljavna. Obstaja najmanj vsaj še ena možna razlaga, ki
je lahko enako ustrezna. Mestno prebivalstvo je prebivalstvo, za katerega je
značilen mestni slog življenja. Seveda se tudi v tem primeru znajdemo pred
problemom opredeljevanja mestnega sloga življenja in ugotavljanja, za koga
je in za koga ni značilen. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj sploh iskati mož-
nost tovrstnega opredeljevanja mestnosti prebivalstva. Z demografskega vi-
dika je mestnost pomembna zaradi vpliva na demografsko obnašanje pre-
bivalcev. Na to pa ima lahko življenjski slog večji vpliv kot pa zgolj lokacija
stanovanja znotraj ali zunaj meja naselja, ki je opredeljeno kot mesto. Če
bi se mesta jasno in močno razlikovala od naselij, ki takega statusa (uprav-
nega, statističnega, ...) nimajo, bi bila tudi verjetnost, da se prebivalci mest
razlikujejo od prebivalcev »nemest«, zelo velika. Vendar pa temu marsikje
že dolgo ni več tako in v nadaljevanju se posvečamo prav problemu oprede-
ljevanja mest oziroma razlikovanja med mestnimi in drugimi naselji (zara-
di opredeljevanja mestnega prebivalstva).
Naselja, ki bi morala biti opredeljena kot mesta, morajo imeti določene
značilnosti, oziroma povedano drugače, bi morala dosegati določeno stop-
njo »urbanosti«. Drozg (1999a, 196) pravi, da ta pojem zajema tri vsebine:
