Page 201 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 201
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela 201
način smo dobili boljši vpogled v to, kako se prebivalstvo razlikuje glede na
več različnih tipov območij, ki jim lahko pripišemo več ali manj mestnih
značilnosti (z večanjem »stanovanjskih« gostot oziroma z večanjem veli-
kosti). Dihotomna delitev prebivalstva na mestno in nemestno je v dana-
šnjem času verjetno povsem nemogoča. Razlog je v tem, da ne obstajata dva
popolnoma različna tipa naselij in tudi ne zgolj dva različna tipa bivanja.
Povrhu vsega pa so velike tudi razlike znotraj upravno omejenih območij
naselij. Nenazadnje pa še dodatno težavo povzroča dejstvo, da si precejšen
del prebivalcev ne more preprosto izbrati območja bivanja, ki bi bilo opti-
malno za njegov življenjski slog. Če bi si ga lahko izbral vsak posameznik,
potem bi bila verjetno povezanost med prebivalstvenimi značilnostmi in
območjem bivanja veliko večja. Ker pa na izbiro kraja (območja) bivanja
vplivajo zelo številni dejavniki, imamo opravka z bistveno bolj heteroge-
no sestavo prebivalstva znotraj območij. Še bolj pa vsi ti dejavniki vplivajo
na razlike med naselji. Manjša kot so, večji je vpliv naključnih dejavnikov.
Ker je večina naselij v Sloveniji majhnih, je ta težava še toliko bolj prisotna.
Toda v večini primerov smo vendarle prišli do ugotovitve, da se v povprečju
mestna naselja razlikujejo od nemestnih. Prepričani smo, da bi se to poka-
zalo tudi v primeru, ko bi analize opravili s pomočjo drugih opisanih deli-
tev, ali pa če bi preprosto razdelili naselja zgolj glede na število prebivalcev,
ne glede na to, katerega od velikostnih kriterijev bi izbrali. Na razlike ima-
jo namreč velik vpliv skrajne vrednosti. Najmanj mestna so po našem mne-
nju najmanjša naselja, ki so najmanj pogosta na urbaniziranem podeželju,
čeprav tudi v tem primeru ponekod moteče vplivajo nelogične meje naselij.
Način obravnavanja mestnega prebivalstva, kot smo ga uporabili v tem
delu, je ena od možnosti, kako se vsaj do neke mere izogniti problemu ne-
ustreznosti dihotomne delitve in dobiti bolj poglobljen vpogled v to, kako
se prebivalstvo razlikuje glede na to, kje (na kako mestnem območju) biva.
način smo dobili boljši vpogled v to, kako se prebivalstvo razlikuje glede na
več različnih tipov območij, ki jim lahko pripišemo več ali manj mestnih
značilnosti (z večanjem »stanovanjskih« gostot oziroma z večanjem veli-
kosti). Dihotomna delitev prebivalstva na mestno in nemestno je v dana-
šnjem času verjetno povsem nemogoča. Razlog je v tem, da ne obstajata dva
popolnoma različna tipa naselij in tudi ne zgolj dva različna tipa bivanja.
Povrhu vsega pa so velike tudi razlike znotraj upravno omejenih območij
naselij. Nenazadnje pa še dodatno težavo povzroča dejstvo, da si precejšen
del prebivalcev ne more preprosto izbrati območja bivanja, ki bi bilo opti-
malno za njegov življenjski slog. Če bi si ga lahko izbral vsak posameznik,
potem bi bila verjetno povezanost med prebivalstvenimi značilnostmi in
območjem bivanja veliko večja. Ker pa na izbiro kraja (območja) bivanja
vplivajo zelo številni dejavniki, imamo opravka z bistveno bolj heteroge-
no sestavo prebivalstva znotraj območij. Še bolj pa vsi ti dejavniki vplivajo
na razlike med naselji. Manjša kot so, večji je vpliv naključnih dejavnikov.
Ker je večina naselij v Sloveniji majhnih, je ta težava še toliko bolj prisotna.
Toda v večini primerov smo vendarle prišli do ugotovitve, da se v povprečju
mestna naselja razlikujejo od nemestnih. Prepričani smo, da bi se to poka-
zalo tudi v primeru, ko bi analize opravili s pomočjo drugih opisanih deli-
tev, ali pa če bi preprosto razdelili naselja zgolj glede na število prebivalcev,
ne glede na to, katerega od velikostnih kriterijev bi izbrali. Na razlike ima-
jo namreč velik vpliv skrajne vrednosti. Najmanj mestna so po našem mne-
nju najmanjša naselja, ki so najmanj pogosta na urbaniziranem podeželju,
čeprav tudi v tem primeru ponekod moteče vplivajo nelogične meje naselij.
Način obravnavanja mestnega prebivalstva, kot smo ga uporabili v tem
delu, je ena od možnosti, kako se vsaj do neke mere izogniti problemu ne-
ustreznosti dihotomne delitve in dobiti bolj poglobljen vpogled v to, kako
se prebivalstvo razlikuje glede na to, kje (na kako mestnem območju) biva.
