Page 199 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 199
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela 199
Med 104 mestnimi območij je bil selitveni saldo tako pri moških kot
pri ženskah pozitiven le v 22 in z izjemo Ljubljane in Maribora med nji-
mi ni ne velikih ne srednje velikih mest. Pozitiven skupni selitveni saldo je
bil v 39 mestnih območjih. Daleč pred vsemi je bila v tem pogledu Kranj-
ska Gora (dom upokojencev, počitniška stanovanja, ki postanejo začasna
ali stalna bivališča), visoke vrednosti pa so bile še pri več manjših mestih,
med katerimi jih je bilo kar nekaj v tako »ugodnem« položaju zaradi do-
mov starejših občanov, druga pa so iz skupine mest iz ožjega in širšega za-
ledja Ljubljane in Maribora.
Bilanca selitev s tujino je bila pri večini mestnih območij pozitivna in v
kar 80 od 104 sta bili stopnji selitvene rasti na račun izmenjave prebivalstva
s tujino pozitivni tako pri moških kot pri ženskah. Najbolj so se na ta na-
čin prebivalstveno povečala obmejna Sežana, obmorska mesta Koper, An-
karan in Lucija ter industrijsko-rudarski kraji Šoštanj, Štore in Senovo. V
Sežani je bila skupna stopnja malenkost nad 15 oseb prirastka na 1.000 in
pri moških nekaj nad 17.
Od velikih mest sta bili le v Celju in Mariboru vrednosti pod povpreč-
jem za mestna naselja, pri slednjem tudi pod povprečjem za Slovenijo. Pod
povprečjem za nemestna naselja so bile vrednosti 25 mestnih območij, pri
enajstih je bila negativna tudi bilanca selitev s tujino. Pogostejša so bila me-
stna območja z negativnimi stopnjami pri ženskah. Najizraziteje so odse-
litve v tujino prevladovale nad priselitvami v Lendavi in Ormožu. Tudi to
sta obmejni mesti, a na gospodarsko precej slabše razvitem območju, kot je
jugozahodna Slovenija, in odstopanje od drugih območij je bilo v teh dveh
mestih več kot izrazito, saj sta na račun izmenjave prebivalstva s tujino iz-
gubili okrog 5 prebivalcev na 1.000. Prebivalstvo Turnišča se je zmanjša-
lo zaradi negativnega salda s tujino že za manj kot 2, v ostalih mestnih ob-
močjih z negativno stopnjo pa še za manj oziroma precej manj od 1 (Muta,
Gornja Radgona, Rače, Lenart v Slovenskih Goricah, Ljutomer, Kranjska
Gora, Radovljica in Murska Sobota). Med mesti s prevlado odseljevanja v
tujino je bilo kar nekaj mezoregionalnih središč in od regionalnih Murska
Sobota. Prekmurje torej tudi v tem pogledu ostaja tradicionalno izselit-
veno območje, kar očitno pride do izraza tudi v tamkajšnjih mestih. Med
vsemi je bila le v Beltincih stopnja selitvene rasti na račun mednarodnih
selitev pozitivna, pa še to zgolj pri moških. Sklepamo, da je najmočnejši
dejavnik, ki vpliva na pozitivno ali negativno selitveno bilanco s tujino,
gospodarsko stanje v mestnem območju. Predvsem v manjših mestnih ob-
močjih je lahko že eno podjetje, ki poveča število zaposlenih, razlog, da se
selitveni prirast močno poveča.
Med 104 mestnimi območij je bil selitveni saldo tako pri moških kot
pri ženskah pozitiven le v 22 in z izjemo Ljubljane in Maribora med nji-
mi ni ne velikih ne srednje velikih mest. Pozitiven skupni selitveni saldo je
bil v 39 mestnih območjih. Daleč pred vsemi je bila v tem pogledu Kranj-
ska Gora (dom upokojencev, počitniška stanovanja, ki postanejo začasna
ali stalna bivališča), visoke vrednosti pa so bile še pri več manjših mestih,
med katerimi jih je bilo kar nekaj v tako »ugodnem« položaju zaradi do-
mov starejših občanov, druga pa so iz skupine mest iz ožjega in širšega za-
ledja Ljubljane in Maribora.
Bilanca selitev s tujino je bila pri večini mestnih območij pozitivna in v
kar 80 od 104 sta bili stopnji selitvene rasti na račun izmenjave prebivalstva
s tujino pozitivni tako pri moških kot pri ženskah. Najbolj so se na ta na-
čin prebivalstveno povečala obmejna Sežana, obmorska mesta Koper, An-
karan in Lucija ter industrijsko-rudarski kraji Šoštanj, Štore in Senovo. V
Sežani je bila skupna stopnja malenkost nad 15 oseb prirastka na 1.000 in
pri moških nekaj nad 17.
Od velikih mest sta bili le v Celju in Mariboru vrednosti pod povpreč-
jem za mestna naselja, pri slednjem tudi pod povprečjem za Slovenijo. Pod
povprečjem za nemestna naselja so bile vrednosti 25 mestnih območij, pri
enajstih je bila negativna tudi bilanca selitev s tujino. Pogostejša so bila me-
stna območja z negativnimi stopnjami pri ženskah. Najizraziteje so odse-
litve v tujino prevladovale nad priselitvami v Lendavi in Ormožu. Tudi to
sta obmejni mesti, a na gospodarsko precej slabše razvitem območju, kot je
jugozahodna Slovenija, in odstopanje od drugih območij je bilo v teh dveh
mestih več kot izrazito, saj sta na račun izmenjave prebivalstva s tujino iz-
gubili okrog 5 prebivalcev na 1.000. Prebivalstvo Turnišča se je zmanjša-
lo zaradi negativnega salda s tujino že za manj kot 2, v ostalih mestnih ob-
močjih z negativno stopnjo pa še za manj oziroma precej manj od 1 (Muta,
Gornja Radgona, Rače, Lenart v Slovenskih Goricah, Ljutomer, Kranjska
Gora, Radovljica in Murska Sobota). Med mesti s prevlado odseljevanja v
tujino je bilo kar nekaj mezoregionalnih središč in od regionalnih Murska
Sobota. Prekmurje torej tudi v tem pogledu ostaja tradicionalno izselit-
veno območje, kar očitno pride do izraza tudi v tamkajšnjih mestih. Med
vsemi je bila le v Beltincih stopnja selitvene rasti na račun mednarodnih
selitev pozitivna, pa še to zgolj pri moških. Sklepamo, da je najmočnejši
dejavnik, ki vpliva na pozitivno ali negativno selitveno bilanco s tujino,
gospodarsko stanje v mestnem območju. Predvsem v manjših mestnih ob-
močjih je lahko že eno podjetje, ki poveča število zaposlenih, razlog, da se
selitveni prirast močno poveča.
