Page 198 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 198
tno prebivalstvo Slovenije
• Turnišče: 74,59,
• Trbovlje : 75,98,
• Borovnica: 79,63,
in še nekaj drugih manjših naselij, od večjih pa še:
• Zagorje ob Savi: 95,44,
• Kranj: 95,91,
• Ptuj: 96,82,
• Ilirska Bistrica: 99,36, in
• Škofja Loka: 99,37.
Pri mestnih območjih z največjimi vrednostmi bruto selitev so te kar
za nekajkrat presegale vrednosti pri zgoraj naštetih. Pri Šoštanju je v opa-
zovanem letu treba omeniti gradnjo šestega bloka termoelektrarne in s tem
198 povezanega prihoda številnih tujih delavcev. V Kranjski Gori, z drugim
največjim obsegom bruto selitev, je bil v opazovanem letu odprt dom sta-
rejših občanov. Podobno velja tudi za Prebold, kjer je bila stopnja bruto se-
litev tudi še zelo visoka. Za Portorož pa lahko zapišemo, da je, podobno kot
tudi Kranjska Gora, turistično naselje, po eni strani zanimivo za spremem-
bo počitniških bivališč v stalna prebivališča, po drugi pa najbrž ni povsem
zanemarljiv vpliv zaposlovanja v turizmu z občasnimi, večjimi in manjšimi
(sezonskimi) nihanji. Obseg bruto selitev v navedenih mestih je bil:
• Portorož : 214,54,
• Prebold: 244,17,
• Kranjska Gora: 255,52, in
• Šoštanj: 273,31.
Kar se neto selitev tiče, med slovenskimi mestnimi območji prevladuje-
jo taka z negativno stopnjo selitvene rasti. Za mestna območja skupaj je bila
ta -1,44 in kar 60 mestnih območij je imelo nižjo vrednost od povprečja,
višjo, a še vedno negativno pa še dodatna štiri. Od velikih mest sta imeli po-
zitivno selitveno bilanco z drugimi naselji v Sloveniji tako pri moških kot
pri ženskah le mestni območji Ljubljane in Maribora. Nekaj k temu gotovo
prispevajo začasno bivajoči študenti, saj se vsi po študiju ne vrnejo več nazaj
v kraj bivanja. Pri Mariboru pa k pozitivnemu selitvenemu saldu prispeva-
jo predvsem naselja mestnega območja iz njegove neposredne okolice. Od
velikih mest so bile najbolj neugodne selitvene bilance mestnih območij:
• Novo mesto: 13,16,
• Koper: 12,08, in
• Velenje: 8,14.
• Turnišče: 74,59,
• Trbovlje : 75,98,
• Borovnica: 79,63,
in še nekaj drugih manjših naselij, od večjih pa še:
• Zagorje ob Savi: 95,44,
• Kranj: 95,91,
• Ptuj: 96,82,
• Ilirska Bistrica: 99,36, in
• Škofja Loka: 99,37.
Pri mestnih območjih z največjimi vrednostmi bruto selitev so te kar
za nekajkrat presegale vrednosti pri zgoraj naštetih. Pri Šoštanju je v opa-
zovanem letu treba omeniti gradnjo šestega bloka termoelektrarne in s tem
198 povezanega prihoda številnih tujih delavcev. V Kranjski Gori, z drugim
največjim obsegom bruto selitev, je bil v opazovanem letu odprt dom sta-
rejših občanov. Podobno velja tudi za Prebold, kjer je bila stopnja bruto se-
litev tudi še zelo visoka. Za Portorož pa lahko zapišemo, da je, podobno kot
tudi Kranjska Gora, turistično naselje, po eni strani zanimivo za spremem-
bo počitniških bivališč v stalna prebivališča, po drugi pa najbrž ni povsem
zanemarljiv vpliv zaposlovanja v turizmu z občasnimi, večjimi in manjšimi
(sezonskimi) nihanji. Obseg bruto selitev v navedenih mestih je bil:
• Portorož : 214,54,
• Prebold: 244,17,
• Kranjska Gora: 255,52, in
• Šoštanj: 273,31.
Kar se neto selitev tiče, med slovenskimi mestnimi območji prevladuje-
jo taka z negativno stopnjo selitvene rasti. Za mestna območja skupaj je bila
ta -1,44 in kar 60 mestnih območij je imelo nižjo vrednost od povprečja,
višjo, a še vedno negativno pa še dodatna štiri. Od velikih mest sta imeli po-
zitivno selitveno bilanco z drugimi naselji v Sloveniji tako pri moških kot
pri ženskah le mestni območji Ljubljane in Maribora. Nekaj k temu gotovo
prispevajo začasno bivajoči študenti, saj se vsi po študiju ne vrnejo več nazaj
v kraj bivanja. Pri Mariboru pa k pozitivnemu selitvenemu saldu prispeva-
jo predvsem naselja mestnega območja iz njegove neposredne okolice. Od
velikih mest so bile najbolj neugodne selitvene bilance mestnih območij:
• Novo mesto: 13,16,
• Koper: 12,08, in
• Velenje: 8,14.
