Page 200 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 200
Mestno prebivalstvo Slovenije
Zaključne misli
Če poskušamo ob koncu na kratko opredeliti, kakšno je slovensko mestno
prebivalstvo kot rezultat delovanja demografskih procesov, ki smo jih ana-
lizirali, lahko zapišemo, da je nadpovprečno izobraženo, večkulturno in
večnarodnostno, saj ga v posameznih primerih sestavlja kar do polovice ali
celo več prebivalstva, priseljenega iz tujine, ali pa so se od tam priselili nji-
hovi starši ali stari starši (vsaj eden od njih), pri čemer gre seveda predvsem
za priseljence in potomce priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije. Prav
tako je slovensko mestno prebivalstvo nadpovprečno staro in to predvsem
v manjših mestih z domovi starejših občanov. V mestih je manj pogost tip
družine, ki jo sestavljata starša z otroki, so pa zato v večji meri zastopane
enostarševske družine. Nekoliko nadpovprečni sta med meščani brezpo-
selnost in samozaposlenost.
200 Povsem na koncu pa zgolj ugotovitev, da smo z našo analizo razkri-
li majhen del tega, kar o značilnostih prebivalstva slovenskih mest lahko
razberemo iz zbranih statističnih podatkov. Naše delo je bilo usmerjeno
predvsem v tisti del, ki razkriva obnavljanje in nekatere značilnosti sesta-
ve prebivalstva. Nismo se ukvarjali z dinamiko rasti in smo bili povsem
osredotočeni na obdobje konca prvega desetletja enaindvajsetega stoletja.
Možnosti nadgradnje zastavljenega so tako široko odprte, a se postavlja
vprašanje smiselnosti obravnavanja tako težko enoznačno opredeljive pod-
populacije slovenskega prebivalstva, kot je mestno prebivalstvo. Pri anali-
zi prebivalstva posameznih mest pa najmanj od Maribora navzdol že tr-
čimo na problem majhnega števila prebivalcev, zaradi česar izračunavanje
posameznih demografskih kazalnikov ni najbolj smiselno, saj je vpliv nak-
ljučnih dejavnikov lahko zelo velik. Tako za manjša naselja ostane na raz-
polago predvsem analiza na ravni strukturnih deležev ali pa lokacijskih ko-
ličnikov.
Za demografsko analizo mestnega prebivalstva se nobena od preizku-
šenih delitev ni izkazala kot povsem primerna. Vsaka zajame dve različni
skupini prebivalcev, ki se med seboj bolj ali manj razlikujejo po obravna-
vanih prebivalstvenih značilnostih, in pomembno se razlikuje tudi sesta-
va prebivalstva po tako ali drugače oblikovanih območjih. Ne moremo pa
trditi, da smo v naši delitvi prostorskih okolišev po povprečni gostoti sta-
novanj na hišno številko dobili območja, s katerimi smo bolje razdelili pre-
bivalstvo na mestno in nemestno kot pri statistični opredelitvi mestnih
območij. Zato tudi nismo združili npr. prvih dveh razredov gostote v ka-
tegorijo nemestnega in ostale razrede v kategorijo mestnega prebivalstva.
Namesto tega smo tudi statistično opredeljena mestna območja razdelili
na štiri tipe naselij in jih primerjali z ostalimi (nemestnimi) naselji. Na ta
Zaključne misli
Če poskušamo ob koncu na kratko opredeliti, kakšno je slovensko mestno
prebivalstvo kot rezultat delovanja demografskih procesov, ki smo jih ana-
lizirali, lahko zapišemo, da je nadpovprečno izobraženo, večkulturno in
večnarodnostno, saj ga v posameznih primerih sestavlja kar do polovice ali
celo več prebivalstva, priseljenega iz tujine, ali pa so se od tam priselili nji-
hovi starši ali stari starši (vsaj eden od njih), pri čemer gre seveda predvsem
za priseljence in potomce priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije. Prav
tako je slovensko mestno prebivalstvo nadpovprečno staro in to predvsem
v manjših mestih z domovi starejših občanov. V mestih je manj pogost tip
družine, ki jo sestavljata starša z otroki, so pa zato v večji meri zastopane
enostarševske družine. Nekoliko nadpovprečni sta med meščani brezpo-
selnost in samozaposlenost.
200 Povsem na koncu pa zgolj ugotovitev, da smo z našo analizo razkri-
li majhen del tega, kar o značilnostih prebivalstva slovenskih mest lahko
razberemo iz zbranih statističnih podatkov. Naše delo je bilo usmerjeno
predvsem v tisti del, ki razkriva obnavljanje in nekatere značilnosti sesta-
ve prebivalstva. Nismo se ukvarjali z dinamiko rasti in smo bili povsem
osredotočeni na obdobje konca prvega desetletja enaindvajsetega stoletja.
Možnosti nadgradnje zastavljenega so tako široko odprte, a se postavlja
vprašanje smiselnosti obravnavanja tako težko enoznačno opredeljive pod-
populacije slovenskega prebivalstva, kot je mestno prebivalstvo. Pri anali-
zi prebivalstva posameznih mest pa najmanj od Maribora navzdol že tr-
čimo na problem majhnega števila prebivalcev, zaradi česar izračunavanje
posameznih demografskih kazalnikov ni najbolj smiselno, saj je vpliv nak-
ljučnih dejavnikov lahko zelo velik. Tako za manjša naselja ostane na raz-
polago predvsem analiza na ravni strukturnih deležev ali pa lokacijskih ko-
ličnikov.
Za demografsko analizo mestnega prebivalstva se nobena od preizku-
šenih delitev ni izkazala kot povsem primerna. Vsaka zajame dve različni
skupini prebivalcev, ki se med seboj bolj ali manj razlikujejo po obravna-
vanih prebivalstvenih značilnostih, in pomembno se razlikuje tudi sesta-
va prebivalstva po tako ali drugače oblikovanih območjih. Ne moremo pa
trditi, da smo v naši delitvi prostorskih okolišev po povprečni gostoti sta-
novanj na hišno številko dobili območja, s katerimi smo bolje razdelili pre-
bivalstvo na mestno in nemestno kot pri statistični opredelitvi mestnih
območij. Zato tudi nismo združili npr. prvih dveh razredov gostote v ka-
tegorijo nemestnega in ostale razrede v kategorijo mestnega prebivalstva.
Namesto tega smo tudi statistično opredeljena mestna območja razdelili
na štiri tipe naselij in jih primerjali z ostalimi (nemestnimi) naselji. Na ta
