Page 196 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 196
Mestno prebivalstvo Slovenije
loštevilna, naselja mestnega območja. Tem so podobna tudi druga naselja
iz okolice mest, ki niso bila vključena v mestna območja, ker jih z osrednjim
mestom ne povezuje strnjeno poseljen pas poselitve. Zato tudi na podlagi
visoke notranje neto selitvene rasti v naseljih mestnih območij sklepamo,
da se večina odselitvenega toka iz mest odliva v njihovo okolico (v naselja z
dobro oziroma ustrezno dostopnostjo).
Kazalniki selitvenih tokov čez državno mejo
Za selitve čez državno mejo smo analizirali podatke za obdobje od leta
2009 do 2012. Leta 2009 se je iz Slovenije izselilo več kot 13.000 oseb, v ce-
lotnem obravnavanem obdobju pa 42.030. Največ se jih je izselilo v Bosno
in Hercegovino, tudi v celoti gledano so bile države z območja nekdanje
Jugoslavije glavni cilj izseljevanja. Sklepamo, da gre za povratne selitve pri-
196 seljencev s tega območja, ki so se bili, predvsem zaradi poslabšanja gospo-
darskih razmer, prisiljeni vrniti nazaj v domovino. Večji tok odselitev je bil
usmerjen še v tri sosednje države in Nemčijo. Med evropskimi državami, ki
niso članice Evropske unije, je bila najpogostejši cilj odseljenih iz Slovenije
Švica, med neevropskimi pa Združene države Amerike.
Priseljevanje je bilo v obdobju od 2009 do 2012, kljub gospodarski kri-
zi, večje od odseljevanja in tako kot pri odseljevanju je bila v ospredju Bo-
sna in Hercegovina. Delež te države pri neto selitvah je bil kar tripetinski.
Veliko priseljencev se je priselilo še iz Hrvaške, že precej manj iz Nemčije
in Bolgarije itn.
Negativen je bil selitveni saldo Slovenije z državami Evropske unije, s
Švico in še z nekaterimi razvitimi državami. Samo z Italijo, od vseh zahod-
no- in severnoevropskih članic Evropske unije, je bil selitveni saldo Slove-
nije pozitiven.
Večina navedenih selitvenih tokov je potekala med tujimi državami in
mestnimi območji. Med temi so bila v ospredju velika mesta, kamor so se
iz tujine priseljevali in od koder so se v tujino odseljevali daleč najbolj nad-
povprečno. Srednje velika in majhna mesta so bila po izmenjevanju pre-
bivalstva s tujino komaj še nad povprečjem, pod njim pa so bila naselja
mestnega območja in še bistveno bolj nemestna naselja.
Od vseh priseljencev iz Bosne in Hercegovine se jih je največ priselilo v
velika mesta, iz držav Evropske unije pa v nemestna naselja. Sklepamo, da
zato, ker so v tej skupini priseljencev v večji meri zastopani pripadniki sre-
dnjega sloja, ki bolj cenijo dobrobiti bivanja v manjših nemestnih naseljih
in si tudi laže privoščijo tako vrsto bivanja, ki je povezana z višjimi stro-
ški potovanj na delo oziroma za zadovoljevanje različnih potreb. Pri odse-
ljevanju v države nekdanje Jugoslavije so deleži v glavnem rasli v smeri od
loštevilna, naselja mestnega območja. Tem so podobna tudi druga naselja
iz okolice mest, ki niso bila vključena v mestna območja, ker jih z osrednjim
mestom ne povezuje strnjeno poseljen pas poselitve. Zato tudi na podlagi
visoke notranje neto selitvene rasti v naseljih mestnih območij sklepamo,
da se večina odselitvenega toka iz mest odliva v njihovo okolico (v naselja z
dobro oziroma ustrezno dostopnostjo).
Kazalniki selitvenih tokov čez državno mejo
Za selitve čez državno mejo smo analizirali podatke za obdobje od leta
2009 do 2012. Leta 2009 se je iz Slovenije izselilo več kot 13.000 oseb, v ce-
lotnem obravnavanem obdobju pa 42.030. Največ se jih je izselilo v Bosno
in Hercegovino, tudi v celoti gledano so bile države z območja nekdanje
Jugoslavije glavni cilj izseljevanja. Sklepamo, da gre za povratne selitve pri-
196 seljencev s tega območja, ki so se bili, predvsem zaradi poslabšanja gospo-
darskih razmer, prisiljeni vrniti nazaj v domovino. Večji tok odselitev je bil
usmerjen še v tri sosednje države in Nemčijo. Med evropskimi državami, ki
niso članice Evropske unije, je bila najpogostejši cilj odseljenih iz Slovenije
Švica, med neevropskimi pa Združene države Amerike.
Priseljevanje je bilo v obdobju od 2009 do 2012, kljub gospodarski kri-
zi, večje od odseljevanja in tako kot pri odseljevanju je bila v ospredju Bo-
sna in Hercegovina. Delež te države pri neto selitvah je bil kar tripetinski.
Veliko priseljencev se je priselilo še iz Hrvaške, že precej manj iz Nemčije
in Bolgarije itn.
Negativen je bil selitveni saldo Slovenije z državami Evropske unije, s
Švico in še z nekaterimi razvitimi državami. Samo z Italijo, od vseh zahod-
no- in severnoevropskih članic Evropske unije, je bil selitveni saldo Slove-
nije pozitiven.
Večina navedenih selitvenih tokov je potekala med tujimi državami in
mestnimi območji. Med temi so bila v ospredju velika mesta, kamor so se
iz tujine priseljevali in od koder so se v tujino odseljevali daleč najbolj nad-
povprečno. Srednje velika in majhna mesta so bila po izmenjevanju pre-
bivalstva s tujino komaj še nad povprečjem, pod njim pa so bila naselja
mestnega območja in še bistveno bolj nemestna naselja.
Od vseh priseljencev iz Bosne in Hercegovine se jih je največ priselilo v
velika mesta, iz držav Evropske unije pa v nemestna naselja. Sklepamo, da
zato, ker so v tej skupini priseljencev v večji meri zastopani pripadniki sre-
dnjega sloja, ki bolj cenijo dobrobiti bivanja v manjših nemestnih naseljih
in si tudi laže privoščijo tako vrsto bivanja, ki je povezana z višjimi stro-
ški potovanj na delo oziroma za zadovoljevanje različnih potreb. Pri odse-
ljevanju v države nekdanje Jugoslavije so deleži v glavnem rasli v smeri od
