Page 197 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 197
Sklepne ugotovitve in kratek pregled glavnih vsebinskih poudarkov dela
nemestnih naselij proti velikim mestom, za odseljevanje v države Evrop- 197
ske unije pa velja ravno obratno in obrnjeno je tudi razmerje med spoloma,
saj so višji deleži pri ženskah. Prav v nemestnih naseljih so se ženske izra-
zito nadpovprečno pogosto odločale za odselitev v države Evropske uni-
je. To območje je za ženske tudi v celoti gledano najpogostejši cilj odse-
litev. Le v velikih mestih so se tudi ženske najpogosteje selile na območje
nekdanje Jugoslavije. Sklepamo, da gre pri selitvah v države Evropske uni-
je predvsem za državljanke Slovenije, ki v tujini iščejo boljše priložnosti, v
primeru selitev v države nekdanje Jugoslavije pa imajo pomembno vlogo
povratne selitve priseljenk (priseljencev) s tega območja. Selitveni tok je to-
rej pri ženskah bolj usmerjen v države Evropske unije, pri moških pa v dr-
žave nekdanje Jugoslavije.
Pri priseljenih in odseljenih po starosti smo ugotovili izrazito visoke
deleže starostnega razreda od 20 do 34 let v velikih mestih. Obratno je bilo
v nemestnih naseljih, kjer so bili nadpovprečno zastopani starejši. Za sta-
rejše priseljence, predvsem tiste iz držav Evropske unije, sklepamo, da so
vsaj nekateri mladi upokojenci, ki so se priselili predvsem v nemestna nase-
lja. Večja zastopanost mlajših priseljencev kaže na potrebe po delovni sili v
krajih priselitve, saj so za zaposlovanje v proizvodnih dejavnostih zanimivi
predvsem mlajši delavci. V panogah, kjer je potrebna kvalificirana delovna
sila, so to tudi še delavci, ki so stari okrog 30 do 40 let. Pri odselitvah starej-
šega prebivalstva sklepamo, da gre v številnih primerih za povratne selitve
teže zaposljivih starejših, ki so izgubili delo.
Skupina selilcev, starih 65 let in več, je sicer zelo skromno zastopana, so
pa v njej zelo nadpovprečno zastopani tisti, ki so se selili med državami EU
in Slovenijo, zaradi česar sklepamo, da je Slovenija eden od ciljev upokojen-
cev s tega območja, ki so se na tukajšnjem podeželju odločili preživeti sta-
rost. Glede na to, da jih najdemo tudi med odseljenimi, so si nekateri oči-
tno tudi premislili in odšli.
V vseh tipih naselij je bila selitvena bilanca s tujino v obdobju od 2008
do 2012 pozitivna. Stopnje selitev in odselitev za oba spola so v glavnem na-
raščale od nemestnih naselij proti velikim mestom, s tem, da so bile stop-
nje pri ženskah bistveno nižje kot pri moških. V isti smeri so naraščale tudi
neto meddržavne selitve moških in žensk. Praviloma torej z rastjo mest
rastejo tudi stopnje priseljevanja in odseljevanja ter selitvena rast.
Za posamezna mestna območja smo ugotovili, da so pri notranjih se-
litvah leta 2012 skupino mestnih območij z bruto selitvami, manjšimi od
100, sestavljala mestna območja:
• Žiri: 60,83,
• Železniki: 65,68,
nemestnih naselij proti velikim mestom, za odseljevanje v države Evrop- 197
ske unije pa velja ravno obratno in obrnjeno je tudi razmerje med spoloma,
saj so višji deleži pri ženskah. Prav v nemestnih naseljih so se ženske izra-
zito nadpovprečno pogosto odločale za odselitev v države Evropske uni-
je. To območje je za ženske tudi v celoti gledano najpogostejši cilj odse-
litev. Le v velikih mestih so se tudi ženske najpogosteje selile na območje
nekdanje Jugoslavije. Sklepamo, da gre pri selitvah v države Evropske uni-
je predvsem za državljanke Slovenije, ki v tujini iščejo boljše priložnosti, v
primeru selitev v države nekdanje Jugoslavije pa imajo pomembno vlogo
povratne selitve priseljenk (priseljencev) s tega območja. Selitveni tok je to-
rej pri ženskah bolj usmerjen v države Evropske unije, pri moških pa v dr-
žave nekdanje Jugoslavije.
Pri priseljenih in odseljenih po starosti smo ugotovili izrazito visoke
deleže starostnega razreda od 20 do 34 let v velikih mestih. Obratno je bilo
v nemestnih naseljih, kjer so bili nadpovprečno zastopani starejši. Za sta-
rejše priseljence, predvsem tiste iz držav Evropske unije, sklepamo, da so
vsaj nekateri mladi upokojenci, ki so se priselili predvsem v nemestna nase-
lja. Večja zastopanost mlajših priseljencev kaže na potrebe po delovni sili v
krajih priselitve, saj so za zaposlovanje v proizvodnih dejavnostih zanimivi
predvsem mlajši delavci. V panogah, kjer je potrebna kvalificirana delovna
sila, so to tudi še delavci, ki so stari okrog 30 do 40 let. Pri odselitvah starej-
šega prebivalstva sklepamo, da gre v številnih primerih za povratne selitve
teže zaposljivih starejših, ki so izgubili delo.
Skupina selilcev, starih 65 let in več, je sicer zelo skromno zastopana, so
pa v njej zelo nadpovprečno zastopani tisti, ki so se selili med državami EU
in Slovenijo, zaradi česar sklepamo, da je Slovenija eden od ciljev upokojen-
cev s tega območja, ki so se na tukajšnjem podeželju odločili preživeti sta-
rost. Glede na to, da jih najdemo tudi med odseljenimi, so si nekateri oči-
tno tudi premislili in odšli.
V vseh tipih naselij je bila selitvena bilanca s tujino v obdobju od 2008
do 2012 pozitivna. Stopnje selitev in odselitev za oba spola so v glavnem na-
raščale od nemestnih naselij proti velikim mestom, s tem, da so bile stop-
nje pri ženskah bistveno nižje kot pri moških. V isti smeri so naraščale tudi
neto meddržavne selitve moških in žensk. Praviloma torej z rastjo mest
rastejo tudi stopnje priseljevanja in odseljevanja ter selitvena rast.
Za posamezna mestna območja smo ugotovili, da so pri notranjih se-
litvah leta 2012 skupino mestnih območij z bruto selitvami, manjšimi od
100, sestavljala mestna območja:
• Žiri: 60,83,
• Železniki: 65,68,
