Page 28 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 28
Mestno prebivalstvo Slovenije
Problematičnost naselij kot teritorialnih enot pri opredeljevanju mest
Opredeljevanje prebivalcev bodisi za mestne bodisi za podeželske je zelo
odvisno tudi od upravne delitve območja posamezne države, saj se mora
izbrani kriterij nanašati na določeno prostorsko enoto. Če ta izpolnjuje
postavljene kriterije za mesto (mestno naselje, mestno območje), so vsi pre-
bivalci te enote, ne glede na vse razlike med njimi, opredeljeni za mestne
prebivalce.
V Sloveniji pri tovrstnem opredeljevanju izhajamo iz upravne delitve
območja države na naselja. Zakonsko je opredeljen pojem »območja nase-
lja«, in sicer v Zakonu o prostorskem načrtovanju (UL RS, št. 33/2007),
kjer je zapisano: »Območje naselja je s prostorskim aktom določeno območje
strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami,
potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev«.
28 Zakonsko opredeljen je tudi način določanja oziroma spreminjanja obmo-
čij naselij, in sicer v Zakonu o določanju območij ter o imenovanju in ozna-
čevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS) (UL RS, št. 25/2008). S tem
zakonom je pristojnost za spremembe območij naselij dana občinam, pri
čemer so v 6. členu postavljene naslednje zahteve:
• »(1) Območje naselja se oblikuje tako, da obsega zaokroženo območje
z vsaj desetimi stavbami.
• (2) Območja naselij morajo biti oblikovana tako, da pokrivajo obmo-
čje celotne občine.
• (3) Območja naselij v Republiki Sloveniji so evidentirana v registru
prostorskih enot.«
Po podatkih Statističnega urada RS (SI-Stat portal), je bilo 1. 10. 2014
v Sloveniji 211 občin, 6.035 naselij in 548.029 hišnih številk. Podatek ne za-
jema že ustanovljene občine Ankaran, a to na število naselij in hišnih šte-
vilk ne vpliva. Občin z več kot 100 naselji je bilo 10, največ jih je imela obči-
na Krško, in sicer 158. Občina Trzin s samo enim naseljem je imela najvišje
(povprečno) število hišnih številk na naselje (1.168), občina Ljubljana, v ka-
tero je poleg mesta spadalo še 37 obmestnih naselij, pa je imela povprečno
1.055 hišnih številk na naselje. Na drugi strani lestvice sta pričakovano ob-
kolpski občini Kostel in Osilnica s povprečno 10 oziroma 12 hišnimi šte-
vilkami na naselje. To po eni strani kaže na to, da v majhnih občinah pre-
vladujejo majhna oziroma zelo majhna naselja, na drugi pa, da so povprečja
zelo varljiva, kadar imamo znotraj iste prostorske enote zelo različna nase-
lja (Ljubljana – obmestna naselja). Naselja so v skladu z Uredbo o standar-
dni klasifikaciji teritorialnih enot (UL RS, št. 9/2007) na predzadnji hie-
rarhični stopnji SKTE7, nižja prostorska enota SKTE8 so le še prostorski
okoliši.
Problematičnost naselij kot teritorialnih enot pri opredeljevanju mest
Opredeljevanje prebivalcev bodisi za mestne bodisi za podeželske je zelo
odvisno tudi od upravne delitve območja posamezne države, saj se mora
izbrani kriterij nanašati na določeno prostorsko enoto. Če ta izpolnjuje
postavljene kriterije za mesto (mestno naselje, mestno območje), so vsi pre-
bivalci te enote, ne glede na vse razlike med njimi, opredeljeni za mestne
prebivalce.
V Sloveniji pri tovrstnem opredeljevanju izhajamo iz upravne delitve
območja države na naselja. Zakonsko je opredeljen pojem »območja nase-
lja«, in sicer v Zakonu o prostorskem načrtovanju (UL RS, št. 33/2007),
kjer je zapisano: »Območje naselja je s prostorskim aktom določeno območje
strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami,
potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev«.
28 Zakonsko opredeljen je tudi način določanja oziroma spreminjanja obmo-
čij naselij, in sicer v Zakonu o določanju območij ter o imenovanju in ozna-
čevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS) (UL RS, št. 25/2008). S tem
zakonom je pristojnost za spremembe območij naselij dana občinam, pri
čemer so v 6. členu postavljene naslednje zahteve:
• »(1) Območje naselja se oblikuje tako, da obsega zaokroženo območje
z vsaj desetimi stavbami.
• (2) Območja naselij morajo biti oblikovana tako, da pokrivajo obmo-
čje celotne občine.
• (3) Območja naselij v Republiki Sloveniji so evidentirana v registru
prostorskih enot.«
Po podatkih Statističnega urada RS (SI-Stat portal), je bilo 1. 10. 2014
v Sloveniji 211 občin, 6.035 naselij in 548.029 hišnih številk. Podatek ne za-
jema že ustanovljene občine Ankaran, a to na število naselij in hišnih šte-
vilk ne vpliva. Občin z več kot 100 naselji je bilo 10, največ jih je imela obči-
na Krško, in sicer 158. Občina Trzin s samo enim naseljem je imela najvišje
(povprečno) število hišnih številk na naselje (1.168), občina Ljubljana, v ka-
tero je poleg mesta spadalo še 37 obmestnih naselij, pa je imela povprečno
1.055 hišnih številk na naselje. Na drugi strani lestvice sta pričakovano ob-
kolpski občini Kostel in Osilnica s povprečno 10 oziroma 12 hišnimi šte-
vilkami na naselje. To po eni strani kaže na to, da v majhnih občinah pre-
vladujejo majhna oziroma zelo majhna naselja, na drugi pa, da so povprečja
zelo varljiva, kadar imamo znotraj iste prostorske enote zelo različna nase-
lja (Ljubljana – obmestna naselja). Naselja so v skladu z Uredbo o standar-
dni klasifikaciji teritorialnih enot (UL RS, št. 9/2007) na predzadnji hie-
rarhični stopnji SKTE7, nižja prostorska enota SKTE8 so le še prostorski
okoliši.
