Page 31 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 31
Mesta in »nemesta« v svetu in v Sloveniji 31
(Hugo, Champion in Lattes, 2003, 277). Seveda pa to samo po sebi ne re-
šuje problema, ki ga imamo pri kakršnem koli razmejevanju. Kar je najbli-
že meji na eni in drugi strani, si je pogosto podobnejše, kot si je med seboj
podobno to, kar je znotraj istega območja, a ob zgornji in spodnji meji, ki
ga omejuje. Konkretno v primeru naselij to pomeni, da sta si najbrž dve na-
selji, od katerih je eno tik pod mejo za mesto drugo pa tik nad njo, bistveno
podobnejši, kot pa je večje od njiju podobno največjemu mestu. V Sloveniji
bi tako lahko rekli, da je Vir, ki je po statistični opredelitvi mestno naselje
s 3.402 prebivalcema (1. 7. 2012) veliko podobnejši bližnjim Radomljam,
ki z zgolj 1.724 prebivalci niso mestno naselje, kot pa je podoben Ljublja-
ni. Ob tem velja pripomniti, da imajo Radomlje skupaj s sosednjimi Pre-
serjami pri Radomljah, od katerih jih ločuje samo vmes tekoča Kamniška
Bistrica, več prebivalcev kot Vir. Prav tako ima omenjeni skupek teh dveh
naselij osnovno šolo in sedež pošte, medtem ko Vir nima ne šole ne sedeža
pošte (ima zgolj izpostavo). Če bi ti dve naselji v preteklosti iz čisto prak-
tičnih razlogov administrativno združili v eno (npr. Radomlje-Preserje),
potem bi to naselje izpolnjevalo pogoje za mestno naselje v skladu s slo-
vensko statistično opredelitvijo. Administrativna razmejitev torej igra zelo
pomembno vlogo, čeprav so se ji snovalci slovenske statistične opredelitve
mest poskušali, vsaj v nekaterih primerih, izogniti tako, da so posameznim
mestnim naseljem v njihovo mestno območje priključili še najbližja sose-
dnja naselja.
Čemu služi in kakšne težave povzroča opredeljevanje mestnih naselij
Kakorkoli se lotimo delitve naselij na mestna in nemestna (podeželska, va-
ška, mešana, suburbanizirana ipd.), se vedno znova srečamo z vprašanjem,
kakšen je pravzaprav temeljni namen take delitve. Z vidika prebivalstve-
nih analiz gre nedvomno za vpliv kraja, kjer ljudje prebivajo, na njihovo de-
mografsko obnašanje in s tem tudi na demografske značilnosti (strukturo)
prebivalstva, ki v kraju živi. V prvi polovici dvajsetega stoletja so bile razli-
ke med mestom in podeželjem tudi v tem pogledu zelo izrazite. Z napredu-
jočim procesom (sub)urbanizacije, povezanim s hkratnim izboljševanjem
mobilnosti prebivalstva in dostopnosti storitev ter delovnih mest, pa so se
stvari močno spremenile.
Preglednica 3 prikazuje razlike med značilnostmi mestnega in pode-
želskega prebivalstva z različnih vidikov. Iz nje lahko hitro ugotovimo, da
danes v Sloveniji naselij, za katerih prebivalstvo bi veljale v glavnem ali celo
izključno značilnosti iz drugega stolpca, ni ravno veliko.
(Hugo, Champion in Lattes, 2003, 277). Seveda pa to samo po sebi ne re-
šuje problema, ki ga imamo pri kakršnem koli razmejevanju. Kar je najbli-
že meji na eni in drugi strani, si je pogosto podobnejše, kot si je med seboj
podobno to, kar je znotraj istega območja, a ob zgornji in spodnji meji, ki
ga omejuje. Konkretno v primeru naselij to pomeni, da sta si najbrž dve na-
selji, od katerih je eno tik pod mejo za mesto drugo pa tik nad njo, bistveno
podobnejši, kot pa je večje od njiju podobno največjemu mestu. V Sloveniji
bi tako lahko rekli, da je Vir, ki je po statistični opredelitvi mestno naselje
s 3.402 prebivalcema (1. 7. 2012) veliko podobnejši bližnjim Radomljam,
ki z zgolj 1.724 prebivalci niso mestno naselje, kot pa je podoben Ljublja-
ni. Ob tem velja pripomniti, da imajo Radomlje skupaj s sosednjimi Pre-
serjami pri Radomljah, od katerih jih ločuje samo vmes tekoča Kamniška
Bistrica, več prebivalcev kot Vir. Prav tako ima omenjeni skupek teh dveh
naselij osnovno šolo in sedež pošte, medtem ko Vir nima ne šole ne sedeža
pošte (ima zgolj izpostavo). Če bi ti dve naselji v preteklosti iz čisto prak-
tičnih razlogov administrativno združili v eno (npr. Radomlje-Preserje),
potem bi to naselje izpolnjevalo pogoje za mestno naselje v skladu s slo-
vensko statistično opredelitvijo. Administrativna razmejitev torej igra zelo
pomembno vlogo, čeprav so se ji snovalci slovenske statistične opredelitve
mest poskušali, vsaj v nekaterih primerih, izogniti tako, da so posameznim
mestnim naseljem v njihovo mestno območje priključili še najbližja sose-
dnja naselja.
Čemu služi in kakšne težave povzroča opredeljevanje mestnih naselij
Kakorkoli se lotimo delitve naselij na mestna in nemestna (podeželska, va-
ška, mešana, suburbanizirana ipd.), se vedno znova srečamo z vprašanjem,
kakšen je pravzaprav temeljni namen take delitve. Z vidika prebivalstve-
nih analiz gre nedvomno za vpliv kraja, kjer ljudje prebivajo, na njihovo de-
mografsko obnašanje in s tem tudi na demografske značilnosti (strukturo)
prebivalstva, ki v kraju živi. V prvi polovici dvajsetega stoletja so bile razli-
ke med mestom in podeželjem tudi v tem pogledu zelo izrazite. Z napredu-
jočim procesom (sub)urbanizacije, povezanim s hkratnim izboljševanjem
mobilnosti prebivalstva in dostopnosti storitev ter delovnih mest, pa so se
stvari močno spremenile.
Preglednica 3 prikazuje razlike med značilnostmi mestnega in pode-
želskega prebivalstva z različnih vidikov. Iz nje lahko hitro ugotovimo, da
danes v Sloveniji naselij, za katerih prebivalstvo bi veljale v glavnem ali celo
izključno značilnosti iz drugega stolpca, ni ravno veliko.
