Page 33 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 33
Mesta in »nemesta« v svetu in v Sloveniji 33
ne mobilnosti povečala v naseljih v okolici mest, medtem ko se je v mestih
v nekaterih pogledih poslabšala. Lahko bi rekli, da imamo opravka z izena-
čevanjem zunajmestne (okolimestne) in znotrajmestne dostopnosti. Pred-
vsem pri upravnih, zdravstvenih, izobraževalnih ipd. storitvah do takšnih
sprememb (še) ni prišlo. Dostopnost do informacij je danes lahko zelo dob-
ra tudi zunaj mest, daleč proč od velikih središč. Znani so primeri občin,
ki gradijo optična omrežja in širokopasovne povezave v oddaljenih hribo-
vitih območjih, kar omogoča najširšo pokritost z informacijskimi storitva-
mi tudi tam, kjer je fizična dostopnost zelo slaba oziroma draga in časovno
potratna. Tipične demografske razlike med mestnim in podeželskim pre-
bivalstvom v smislu reprodukcije so v današnjem času tudi že presežene.
Visoka smrtnost je predvsem posledica starostne strukture. Velik delež sta-
rega prebivalstva tako vpliva na višjo splošno stopnjo smrtnosti, hkrati pa
je v območjih s takim prebivalstvom tudi splošna stopnja rodnosti zelo niz-
ka. Tako starostno sestavo prebivalstva pa imajo lahko tako osrednja ob-
močja naših mest kot naselja v odmaknjenih hribovitih območjih, kjer je
v preteklosti prevladovalo odseljevanje, morebitni današnji priseljenci pa
so predvsem upokojenci. V določeni meri verjetno še vedno drži, da je za
podeželsko prebivalstvo nekoliko značilnejša konzervativnost in predvsem
bolj homogena etnična sestava, toda tudi v tem pogledu je prišlo do spre-
memb in so razlike danes manjše, kot pa so bile pred pol stoletja. V selitve-
nem pogledu tudi ni mogoče enoznačno trditi, da je odseljevanje predvsem
značilno za podeželje in priseljevanje za mesto. Danes imamo cel kup teo-
rij, ki so poskušale zajeti spreminjajoče se smeri selitvenih tokov med tako
imenovanimi mesti na eni in podeželsko okolico na drugi strani. Selitve so
kompleksen pojav in determinant, ki jih določajo, je precej (odvisno od te-
orije, ki ji sledimo). Dejstvo pa je, da imamo danes selitve v obeh smereh.
Razlogi zanje so različni in so odvisni od značilnosti, kot so starost, social-
ni položaj itn.
Če hočemo danes ločiti naselja tako, da bomo na eni strani dobili sku-
pino naselij, kjer bodo prevladovale predvsem značilnosti iz drugega stolp-
ca, in na drugi strani skupino naselij s prevlado značilnosti iz tretjega stolp-
ca (Preglednica 3), je to zelo zahtevna naloga. Toda tudi če jo uspešno
rešimo, ne bomo dobili mest na eni in vasi na drugi strani, temveč zgolj na-
selja, ki izpolnjujejo določene kriterije in so si po velikosti lahko zelo raz-
lična. Avtorji po, katerih smo povzeli preglednico (Hugo, Champion in
Lattes, 2003), so dilemo v zvezi z dvopolno delitvijo naselij osvetlili s treh
vidikov.
Prvi je vidik vse večje zabrisanosti razlik med mestom in nemestnimi
območji. Opažanje, da praktično nikjer in že zelo dolgo ni mogoče pote-
ne mobilnosti povečala v naseljih v okolici mest, medtem ko se je v mestih
v nekaterih pogledih poslabšala. Lahko bi rekli, da imamo opravka z izena-
čevanjem zunajmestne (okolimestne) in znotrajmestne dostopnosti. Pred-
vsem pri upravnih, zdravstvenih, izobraževalnih ipd. storitvah do takšnih
sprememb (še) ni prišlo. Dostopnost do informacij je danes lahko zelo dob-
ra tudi zunaj mest, daleč proč od velikih središč. Znani so primeri občin,
ki gradijo optična omrežja in širokopasovne povezave v oddaljenih hribo-
vitih območjih, kar omogoča najširšo pokritost z informacijskimi storitva-
mi tudi tam, kjer je fizična dostopnost zelo slaba oziroma draga in časovno
potratna. Tipične demografske razlike med mestnim in podeželskim pre-
bivalstvom v smislu reprodukcije so v današnjem času tudi že presežene.
Visoka smrtnost je predvsem posledica starostne strukture. Velik delež sta-
rega prebivalstva tako vpliva na višjo splošno stopnjo smrtnosti, hkrati pa
je v območjih s takim prebivalstvom tudi splošna stopnja rodnosti zelo niz-
ka. Tako starostno sestavo prebivalstva pa imajo lahko tako osrednja ob-
močja naših mest kot naselja v odmaknjenih hribovitih območjih, kjer je
v preteklosti prevladovalo odseljevanje, morebitni današnji priseljenci pa
so predvsem upokojenci. V določeni meri verjetno še vedno drži, da je za
podeželsko prebivalstvo nekoliko značilnejša konzervativnost in predvsem
bolj homogena etnična sestava, toda tudi v tem pogledu je prišlo do spre-
memb in so razlike danes manjše, kot pa so bile pred pol stoletja. V selitve-
nem pogledu tudi ni mogoče enoznačno trditi, da je odseljevanje predvsem
značilno za podeželje in priseljevanje za mesto. Danes imamo cel kup teo-
rij, ki so poskušale zajeti spreminjajoče se smeri selitvenih tokov med tako
imenovanimi mesti na eni in podeželsko okolico na drugi strani. Selitve so
kompleksen pojav in determinant, ki jih določajo, je precej (odvisno od te-
orije, ki ji sledimo). Dejstvo pa je, da imamo danes selitve v obeh smereh.
Razlogi zanje so različni in so odvisni od značilnosti, kot so starost, social-
ni položaj itn.
Če hočemo danes ločiti naselja tako, da bomo na eni strani dobili sku-
pino naselij, kjer bodo prevladovale predvsem značilnosti iz drugega stolp-
ca, in na drugi strani skupino naselij s prevlado značilnosti iz tretjega stolp-
ca (Preglednica 3), je to zelo zahtevna naloga. Toda tudi če jo uspešno
rešimo, ne bomo dobili mest na eni in vasi na drugi strani, temveč zgolj na-
selja, ki izpolnjujejo določene kriterije in so si po velikosti lahko zelo raz-
lična. Avtorji po, katerih smo povzeli preglednico (Hugo, Champion in
Lattes, 2003), so dilemo v zvezi z dvopolno delitvijo naselij osvetlili s treh
vidikov.
Prvi je vidik vse večje zabrisanosti razlik med mestom in nemestnimi
območji. Opažanje, da praktično nikjer in že zelo dolgo ni mogoče pote-
