Page 29 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 29
Mesta in »nemesta« v svetu in v Sloveniji 29
Za vsako oštevilčeno stavbo in za sleherni del ozemlja Slovenije je eno-
značno določeno, kateremu naselju pripadata. Pri tem je razdelitev stavb
med naselja v glavnem stvar preteklih upravnih odločitev, ki niso vedno
sledile isti logiki. Naj to pojasnimo s konkretnim primerom, ki sicer nima
neposredne zveze z mesti, a kaže na nedoslednost že pri opredeljevanju na-
selij na najnižji ravni. Na območju Posavskega hribovja imamo v občini
Lukovica nekaj zelo majhnih naselij. Eno od takih je Prilesje. To je zaselek
s petimi hišnimi številkami. Sosednje naselje Suša ima celo samo štiri. V
obeh primerih gre za samostojni naselji. Že naslednje bližnje naselje, Gab-
rje pod Špilkom, je sestavljeno iz zaselka s štirimi hišnimi številkami in iz
ene samotne kmetije. Slednja je sicer bliže hišam iz sosednjega naselja Jel-
ša kot tistim iz Gabrja. A dve hišni številki na območju te kmetije spadata
v naselje Gabrje pod Špilkom (Slika 1). Vsa tri navedena naselja se nahajajo
v hribovju približno pet kilometrov zahodno od Trojan. Od teh naselij še
približno štiri do pet kilometrov proti jugozahodu leži na drugi strani doli-
ne naselje Limbarska gora, ki obsega precejšen del enako imenovanega hri-
ba (773 metrov nadmorske višine). Naselje vključuje cel niz zaselkov, kot
so npr. Reber s pet hišnimi številkami, Globočica s tremi in Pristava s štiri-
mi. Vseh hišnih številk je v tem naselju 42, po podatkih Statističnega ura-
da pa naj bi bilo v naselju 33 stanovanj. Vseh enot z imeni (zaselkov, samot-
nih kmetij) je v naselju Limbarska Gora po podatkih Krajevnega leksikona
Slovenije kar 10 (Orožen Adamič, Perko in Kladnik, 1995, 216) . Zasel-
ki Reber, Globočica in Pristava se v ničemer ne razlikujejo od samostojnih
naselij Prilesje in Suša na drugi strani doline (Črni graben). Še skrajnejši je
primer naselja Golčaj, ki je danes brez prebivalcev, ima pa dve hišni številki,
ki sta v zračni črti med seboj oddaljeni več kot 500 metrov (Slika 1).
Navedeni primer nazorno kaže, da določanje meja naselij ni bilo op-
ravljeno po enotnih kriterijih, in ko naselja primerjamo med seboj, je to tre-
ba upoštevati.
Če gre pri manjših naseljih predvsem za problem, ali imamo opravka
z enovitim naseljem ali pa z upravno povezanim skupkom zaselkov in sa-
motnih kmetij, je pri večjih naseljih, kakršna naj bi sodobna mesta bila,
predvsem vprašanje, kaj vse sodi v ta naselja. Vsa večja mesta so s svojo pro-
storsko rastjo dosegla meje manjših sosednjih naselij in ta so bila ponekod
vključena vanje. Vendar se tudi v tem primeru srečamo s problemom kri-
terijev, ki jih je treba upoštevati pri odločitvi, kdaj samostojno obmestno
naselje lahko razglasimo za del mesta. Tudi tu lahko naletimo na admini-
strativne odločitve, ki so z geografskega in demografskega vidika lahko ne-
ustrezne, sploh ob dejstvu, da je opredeljevanje območij naselij prepušče-
no občinam. Pri tem tudi ne moremo mimo dejstva, da z vidika sodobnega
Za vsako oštevilčeno stavbo in za sleherni del ozemlja Slovenije je eno-
značno določeno, kateremu naselju pripadata. Pri tem je razdelitev stavb
med naselja v glavnem stvar preteklih upravnih odločitev, ki niso vedno
sledile isti logiki. Naj to pojasnimo s konkretnim primerom, ki sicer nima
neposredne zveze z mesti, a kaže na nedoslednost že pri opredeljevanju na-
selij na najnižji ravni. Na območju Posavskega hribovja imamo v občini
Lukovica nekaj zelo majhnih naselij. Eno od takih je Prilesje. To je zaselek
s petimi hišnimi številkami. Sosednje naselje Suša ima celo samo štiri. V
obeh primerih gre za samostojni naselji. Že naslednje bližnje naselje, Gab-
rje pod Špilkom, je sestavljeno iz zaselka s štirimi hišnimi številkami in iz
ene samotne kmetije. Slednja je sicer bliže hišam iz sosednjega naselja Jel-
ša kot tistim iz Gabrja. A dve hišni številki na območju te kmetije spadata
v naselje Gabrje pod Špilkom (Slika 1). Vsa tri navedena naselja se nahajajo
v hribovju približno pet kilometrov zahodno od Trojan. Od teh naselij še
približno štiri do pet kilometrov proti jugozahodu leži na drugi strani doli-
ne naselje Limbarska gora, ki obsega precejšen del enako imenovanega hri-
ba (773 metrov nadmorske višine). Naselje vključuje cel niz zaselkov, kot
so npr. Reber s pet hišnimi številkami, Globočica s tremi in Pristava s štiri-
mi. Vseh hišnih številk je v tem naselju 42, po podatkih Statističnega ura-
da pa naj bi bilo v naselju 33 stanovanj. Vseh enot z imeni (zaselkov, samot-
nih kmetij) je v naselju Limbarska Gora po podatkih Krajevnega leksikona
Slovenije kar 10 (Orožen Adamič, Perko in Kladnik, 1995, 216) . Zasel-
ki Reber, Globočica in Pristava se v ničemer ne razlikujejo od samostojnih
naselij Prilesje in Suša na drugi strani doline (Črni graben). Še skrajnejši je
primer naselja Golčaj, ki je danes brez prebivalcev, ima pa dve hišni številki,
ki sta v zračni črti med seboj oddaljeni več kot 500 metrov (Slika 1).
Navedeni primer nazorno kaže, da določanje meja naselij ni bilo op-
ravljeno po enotnih kriterijih, in ko naselja primerjamo med seboj, je to tre-
ba upoštevati.
Če gre pri manjših naseljih predvsem za problem, ali imamo opravka
z enovitim naseljem ali pa z upravno povezanim skupkom zaselkov in sa-
motnih kmetij, je pri večjih naseljih, kakršna naj bi sodobna mesta bila,
predvsem vprašanje, kaj vse sodi v ta naselja. Vsa večja mesta so s svojo pro-
storsko rastjo dosegla meje manjših sosednjih naselij in ta so bila ponekod
vključena vanje. Vendar se tudi v tem primeru srečamo s problemom kri-
terijev, ki jih je treba upoštevati pri odločitvi, kdaj samostojno obmestno
naselje lahko razglasimo za del mesta. Tudi tu lahko naletimo na admini-
strativne odločitve, ki so z geografskega in demografskega vidika lahko ne-
ustrezne, sploh ob dejstvu, da je opredeljevanje območij naselij prepušče-
no občinam. Pri tem tudi ne moremo mimo dejstva, da z vidika sodobnega
