Page 55 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 55
Mesta in »nemesta« v svetu in v Sloveniji 55
kriterija in kriterija gostote ter s pomočjo GIS-orodij. Izhajali so iz pred-
postavke, da je strnjenost pozidanih površin lahko merilo za določitev ob-
močij mestnih naselij. Njihov pristop je bil sicer usmerjen v rabo zemljišč,
pri čemer se zavzemajo za spremljanje dejanske rabe in uvedbo pojma urba-
na raba. Pri tem so izhajali iz hipoteze da je »strnjenost pozidanih površin
potreben, vendar še ne zadosten pogoj za razmejitev mestnih naselij od dru-
gih vrst osnovne rabe prostora« (prav tam, 91). V sklepnih mislih so dodatno
osvetlili še druge pogoje, saj so zapisali: »Pokazali smo, da morfološko meri-
lo strnjenosti pozidave, ki ga opisujemo s tremi kazalniki, ne more biti edino
za določanje meje mestnih naselij. V prihodnjih raziskavah bo treba upošte-
vati še formalna, predvsem pa funkcionalna merila, kot so različne dejavnosti
v mestih (stanovanjska gradnja, predvsem večstanovanjskih stavb, centralne
dejavnosti, industrijska, obrtna in poslovna območja, večje prometne stavbe,
kot je železniška postaja ...), prisotnost urbanih zelenih površin (parki, rekre-
acijske in športne površine, urbani gozd kot del mestnih rekreacijskih površin,
območja vrtičkov, urbane zelenice, pokopališča, vodne površine, manjše en-
klave kmetijskih površin, ki pomenijo potencialna nezazidana stavba zem-
ljišča ...), cestno in železniško omrežje ter navzočnost druge javne gospodar-
ske infrastrukture« (prav tam, 102). Vendar pa se vsi dodatni kriteriji, ki jih
omenjajo, nanašajo predvsem na rabo zemljišč, prav nič pa se ne dotikajo
»urbanega« načina življenja, ki ni nujno vezan samo na območja s prevla-
dujočo mestno rabo zemljišč. Tovrstna opredelitev mestnih naselij je sicer
lahko uporabna z vidika urbanističnega urejanja, nikakor pa ne zajame pre-
bivalstva, ki »živi mestno življenje« in bi ga morali zaradi tega vključevati
v podpopulacijo mestnega prebivalstva.
Zanimiv pristop je pri razmejevanju uporabila Guštinova (2014), saj je
Izolo od podeželskega zaledja ločila na podlagi zaznavnega kriterija oziro-
ma na podlagi upoštevanja miselnih zemljevidov izpraševancev z območja
občine Izola. Petindvajset črt, ki so jih ti vrisali na zemljevid kot mejo med
mestom (Izolo) in podeželjem, ji je služilo za opredelitev meje med mes-
tom in podeželjem. Iz povsem praktičnih razlogov je uporabnost tovrstne-
ga pristopa že na ravni majhne države, kot je Slovenija, omejeno primerna,
poleg tega pa je pristop vprašljiv tudi zato, ker je nejasno, kako povprečen
prebivalec določenega območja sploh razume pojem mesta in podeželja ter
katere značilnosti pripisuje enemu in drugemu. To je odvisno od njegove
izobrazbe in zanimanja za teme, povezane z obema pojmoma. Če izhaja-
mo iz predpostavke, da naj bi bilo najustreznejše razmejevanje s pomočjo
natančno določenih kriterijev, kjer naj bi bilo subjektivno presojenje v naj-
večji možni meri izločeno, potem moramo tak način razmejevanja zavrni-
ti. A glede na to, da ugotavljamo, da je objektivno opredeljevanje na podlagi
kriterija in kriterija gostote ter s pomočjo GIS-orodij. Izhajali so iz pred-
postavke, da je strnjenost pozidanih površin lahko merilo za določitev ob-
močij mestnih naselij. Njihov pristop je bil sicer usmerjen v rabo zemljišč,
pri čemer se zavzemajo za spremljanje dejanske rabe in uvedbo pojma urba-
na raba. Pri tem so izhajali iz hipoteze da je »strnjenost pozidanih površin
potreben, vendar še ne zadosten pogoj za razmejitev mestnih naselij od dru-
gih vrst osnovne rabe prostora« (prav tam, 91). V sklepnih mislih so dodatno
osvetlili še druge pogoje, saj so zapisali: »Pokazali smo, da morfološko meri-
lo strnjenosti pozidave, ki ga opisujemo s tremi kazalniki, ne more biti edino
za določanje meje mestnih naselij. V prihodnjih raziskavah bo treba upošte-
vati še formalna, predvsem pa funkcionalna merila, kot so različne dejavnosti
v mestih (stanovanjska gradnja, predvsem večstanovanjskih stavb, centralne
dejavnosti, industrijska, obrtna in poslovna območja, večje prometne stavbe,
kot je železniška postaja ...), prisotnost urbanih zelenih površin (parki, rekre-
acijske in športne površine, urbani gozd kot del mestnih rekreacijskih površin,
območja vrtičkov, urbane zelenice, pokopališča, vodne površine, manjše en-
klave kmetijskih površin, ki pomenijo potencialna nezazidana stavba zem-
ljišča ...), cestno in železniško omrežje ter navzočnost druge javne gospodar-
ske infrastrukture« (prav tam, 102). Vendar pa se vsi dodatni kriteriji, ki jih
omenjajo, nanašajo predvsem na rabo zemljišč, prav nič pa se ne dotikajo
»urbanega« načina življenja, ki ni nujno vezan samo na območja s prevla-
dujočo mestno rabo zemljišč. Tovrstna opredelitev mestnih naselij je sicer
lahko uporabna z vidika urbanističnega urejanja, nikakor pa ne zajame pre-
bivalstva, ki »živi mestno življenje« in bi ga morali zaradi tega vključevati
v podpopulacijo mestnega prebivalstva.
Zanimiv pristop je pri razmejevanju uporabila Guštinova (2014), saj je
Izolo od podeželskega zaledja ločila na podlagi zaznavnega kriterija oziro-
ma na podlagi upoštevanja miselnih zemljevidov izpraševancev z območja
občine Izola. Petindvajset črt, ki so jih ti vrisali na zemljevid kot mejo med
mestom (Izolo) in podeželjem, ji je služilo za opredelitev meje med mes-
tom in podeželjem. Iz povsem praktičnih razlogov je uporabnost tovrstne-
ga pristopa že na ravni majhne države, kot je Slovenija, omejeno primerna,
poleg tega pa je pristop vprašljiv tudi zato, ker je nejasno, kako povprečen
prebivalec določenega območja sploh razume pojem mesta in podeželja ter
katere značilnosti pripisuje enemu in drugemu. To je odvisno od njegove
izobrazbe in zanimanja za teme, povezane z obema pojmoma. Če izhaja-
mo iz predpostavke, da naj bi bilo najustreznejše razmejevanje s pomočjo
natančno določenih kriterijev, kjer naj bi bilo subjektivno presojenje v naj-
večji možni meri izločeno, potem moramo tak način razmejevanja zavrni-
ti. A glede na to, da ugotavljamo, da je objektivno opredeljevanje na podlagi
