Page 61 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 61
Značilnosti mestnega
prebivalstva Slovenije
Ugotavljanja in predstavljanja značilnosti mestnega prebivalstva smo se lo-
tili na podlagi delitve celotnega prebivalstva Slovenije na mestno in ostalo
v skladu s statistično opredelitvijo mest. Tako dobljeno subpopulacijo smo
primerjali še s subpopulacijo, ki smo jo dobili na podlagi naše delitve nase-
lij na mestna in ostala po kriteriju gostote stanovanj na hišno številko. Od-
ločili pa smo se še za dodatno delitev subpopulacij, in sicer glede na gostoto
poselitve. Pri tem smo te gostote najprej računali s številom prebivalcev na
hišno številko, nato pa s številom stanovanj na hišno številko. V obeh pri-
merih smo želeli mestna območja razdeliti na tista, v katerih ljudje živijo v
glavnem v večstanovanjskih stavbah (blokih, stolpnicah), in območja red-
kejše poselitve s pretežno eno- in dvostanovanjskimi hišami. Pri tem smo
izhajali iz predpostavke, da je življenjski slog prebivalcev enih in drugih ob-
močij v povprečju dovolj različen, da bi se moralo to poznati tudi na prebi-
valstvenih značilnostih in s tem povezanih demografskih procesih.
O povezanosti med bivanjem in življenjskim slogom je pri nas pisal
Drozg (2006, 124), ki je, sklicujoč se na Bourdieuja, med drugim zapisal,
»da je življenjski stil znotraj določene socialne pozicije stvar osebne izbire,
zato ga je možno spreminjati in prilagajati. Izbira sicer ni povsem prosta, ker
je odvisna od objektivnih (npr. materialnih možnosti, ponudbe dobrin), pa
tudi subjektivnih okoliščin (npr. osveščenosti, sistema vrednot, okusa in naj-
brž še kakšne osebnostne lastnosti). Razmerje med življenjskim stilom in bi-
vanjem se nanaša na izbiro vrste stanovanja (v bloku, v enodružinski hiši),
na lokacijo stanovanja (v središču mesta, v obmestju, na podeželju), na tip
stanovanjskega objekta ter na opremljenost in urejenost bivalnega prostora.«
V skladu s tem bi pričakovali, da bodo v podobnih stanovanjskih obmo-
prebivalstva Slovenije
Ugotavljanja in predstavljanja značilnosti mestnega prebivalstva smo se lo-
tili na podlagi delitve celotnega prebivalstva Slovenije na mestno in ostalo
v skladu s statistično opredelitvijo mest. Tako dobljeno subpopulacijo smo
primerjali še s subpopulacijo, ki smo jo dobili na podlagi naše delitve nase-
lij na mestna in ostala po kriteriju gostote stanovanj na hišno številko. Od-
ločili pa smo se še za dodatno delitev subpopulacij, in sicer glede na gostoto
poselitve. Pri tem smo te gostote najprej računali s številom prebivalcev na
hišno številko, nato pa s številom stanovanj na hišno številko. V obeh pri-
merih smo želeli mestna območja razdeliti na tista, v katerih ljudje živijo v
glavnem v večstanovanjskih stavbah (blokih, stolpnicah), in območja red-
kejše poselitve s pretežno eno- in dvostanovanjskimi hišami. Pri tem smo
izhajali iz predpostavke, da je življenjski slog prebivalcev enih in drugih ob-
močij v povprečju dovolj različen, da bi se moralo to poznati tudi na prebi-
valstvenih značilnostih in s tem povezanih demografskih procesih.
O povezanosti med bivanjem in življenjskim slogom je pri nas pisal
Drozg (2006, 124), ki je, sklicujoč se na Bourdieuja, med drugim zapisal,
»da je življenjski stil znotraj določene socialne pozicije stvar osebne izbire,
zato ga je možno spreminjati in prilagajati. Izbira sicer ni povsem prosta, ker
je odvisna od objektivnih (npr. materialnih možnosti, ponudbe dobrin), pa
tudi subjektivnih okoliščin (npr. osveščenosti, sistema vrednot, okusa in naj-
brž še kakšne osebnostne lastnosti). Razmerje med življenjskim stilom in bi-
vanjem se nanaša na izbiro vrste stanovanja (v bloku, v enodružinski hiši),
na lokacijo stanovanja (v središču mesta, v obmestju, na podeželju), na tip
stanovanjskega objekta ter na opremljenost in urejenost bivalnega prostora.«
V skladu s tem bi pričakovali, da bodo v podobnih stanovanjskih obmo-
