Page 57 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 57
Mesta in »nemesta« v svetu in v Sloveniji 57
V tretjem koraku so možni popravki, če je v regiji, ki je po prejšnjih
kriterijih opredeljena kot pretežno podeželska ali vmesna, večje mestno
središče. Podeželsko območje preide v vmesno, če ima središče z vsaj
200.000 prebivalci in če prebivalstvo tega mesta obsega vsaj četrtino pr-
bivalstva celotne regije. Vmesno območje pa preide v pretežno mestno, če
ima mestno središče z vsaj pol milijona prebivalci, ki predstavljajo četr-
tinski delež prebivalstva regije. Na podlagi takega opredeljevanja v Slo-
veniji ni bilo nobene pretežno mestne regije, so pa bile štiri statistične
regije opredeljene kot vmesne, in sicer osrednjeslovenska, gorenjska, obal-
no-kraška in zasavska.
Z novo (popravljeno) tipologijo so se izognili problemu neustrezne
(neprimerljive) upravne omejitve območij, in sicer tako, da so uporabili ki-
lometrsko mrežo. Gostoto prebivalstva se ugotavlja v kvadratnih celicah s
kilometrsko osnovnico. Prag za opredelitev območja za mestno je gostota
300 prebivalcev na kvadratni kilometer in najmanj 5.000 prebivalcev v med
seboj kontinuirano povezanih celicah (šteje se, da so kontinuirano poveza-
ne tudi, če se stikajo samo diagonalno). Na regionalni ravni je prag za prete-
žno podeželska območja ostal enak (50 % podeželskega prebivalstva), prag
za pretežno mestna območja pa je bil z do 15 dvignjen na do 20 % podežel-
skega prebivalstva v regiji. Po tej novi tipologiji je zasavska statistična regija
prešla med podeželske, podravska pa med vmesne. V Sloveniji je po OECD-
-jevi opredelitvi v podeželskih enotah (občinah) LAU2 živelo 55,5 % pre-
bivalstva. Občine, v katerih je več kot pol prebivalcev živelo v podeželskih
območjih, so imele po novi tipologiji skupno 44,8 % vsega slovenskega pre-
bivalstva, v kilometrskih celicah, ki po novi opredelitvi niso izpolnjevale
kriterijev za mestna območja, je živelo 51,6 % prebivalstva Slovenije (Euros-
tat, 2010, 240–44).
Stopnja urbanizacije na ravni lokalnih upravnih enot (LAU2), kot jo
pojmuje evropska statistika, je opisana v Eurostatovem regionalnem leto-
pisu za leto 2012 (Eurostat, 2014, 194). Celice kilometrske kvadratne mre-
že se v tem primeru enoznačno razvršča v skupke treh različnih tipov ob iz-
polnjevanju ustreznih kriterijev:
• skupki z visoko gostoto (mestna središča/središča mest) – posame-
zna celica mora imeti najmanj 1.500 prebivalcev, celoten skupek pa
mora imeti po zapolnitvi vrzeli najmanj 50.000 prebivalcev,
• mestni skupki so skupki kontinuirano povezanih celic s po 300
prebivalci ob pogoju, da imajo skupaj vsaj 5.000 prebivalcev,
• podeželske celice so vse preostale, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvr-
stitev v enega od zgornjih dveh.
V tretjem koraku so možni popravki, če je v regiji, ki je po prejšnjih
kriterijih opredeljena kot pretežno podeželska ali vmesna, večje mestno
središče. Podeželsko območje preide v vmesno, če ima središče z vsaj
200.000 prebivalci in če prebivalstvo tega mesta obsega vsaj četrtino pr-
bivalstva celotne regije. Vmesno območje pa preide v pretežno mestno, če
ima mestno središče z vsaj pol milijona prebivalci, ki predstavljajo četr-
tinski delež prebivalstva regije. Na podlagi takega opredeljevanja v Slo-
veniji ni bilo nobene pretežno mestne regije, so pa bile štiri statistične
regije opredeljene kot vmesne, in sicer osrednjeslovenska, gorenjska, obal-
no-kraška in zasavska.
Z novo (popravljeno) tipologijo so se izognili problemu neustrezne
(neprimerljive) upravne omejitve območij, in sicer tako, da so uporabili ki-
lometrsko mrežo. Gostoto prebivalstva se ugotavlja v kvadratnih celicah s
kilometrsko osnovnico. Prag za opredelitev območja za mestno je gostota
300 prebivalcev na kvadratni kilometer in najmanj 5.000 prebivalcev v med
seboj kontinuirano povezanih celicah (šteje se, da so kontinuirano poveza-
ne tudi, če se stikajo samo diagonalno). Na regionalni ravni je prag za prete-
žno podeželska območja ostal enak (50 % podeželskega prebivalstva), prag
za pretežno mestna območja pa je bil z do 15 dvignjen na do 20 % podežel-
skega prebivalstva v regiji. Po tej novi tipologiji je zasavska statistična regija
prešla med podeželske, podravska pa med vmesne. V Sloveniji je po OECD-
-jevi opredelitvi v podeželskih enotah (občinah) LAU2 živelo 55,5 % pre-
bivalstva. Občine, v katerih je več kot pol prebivalcev živelo v podeželskih
območjih, so imele po novi tipologiji skupno 44,8 % vsega slovenskega pre-
bivalstva, v kilometrskih celicah, ki po novi opredelitvi niso izpolnjevale
kriterijev za mestna območja, je živelo 51,6 % prebivalstva Slovenije (Euros-
tat, 2010, 240–44).
Stopnja urbanizacije na ravni lokalnih upravnih enot (LAU2), kot jo
pojmuje evropska statistika, je opisana v Eurostatovem regionalnem leto-
pisu za leto 2012 (Eurostat, 2014, 194). Celice kilometrske kvadratne mre-
že se v tem primeru enoznačno razvršča v skupke treh različnih tipov ob iz-
polnjevanju ustreznih kriterijev:
• skupki z visoko gostoto (mestna središča/središča mest) – posame-
zna celica mora imeti najmanj 1.500 prebivalcev, celoten skupek pa
mora imeti po zapolnitvi vrzeli najmanj 50.000 prebivalcev,
• mestni skupki so skupki kontinuirano povezanih celic s po 300
prebivalci ob pogoju, da imajo skupaj vsaj 5.000 prebivalcev,
• podeželske celice so vse preostale, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvr-
stitev v enega od zgornjih dveh.
