Page 64 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 64
Mestno prebivalstvo Slovenije
ski učinki pa največja primerjalna prednost, ki jo imajo taka območja pred
»neurbanimi«. Območja višjih gostot so zato privlačnejša za ljudi, ki cenijo
navedene prednosti, medtem ko so območja nižjih gostot privlačna za prebi-
valce, ki cenijo višjo stopnjo zasebnosti, ki jo omogoča bivanje v individual-
nih hišah v obmestjih ter obmestnih naseljih ali pa celo v širši okolici mest.
Gostoto poseljenosti običajno računamo glede na površino. Kadar
imamo opravka z večjimi gostotami, kakršne so na primer v mestih, gosto-
te izražamo v številu prebivalcev na hektar površine. Pri tem lahko za raču-
nanje uporabimo temeljne prostorske enote, kot so občine, katastrske obči-
ne, naselja ali pa prostorski okoliši. Druga možnost je uporaba pravokotne
mreže s stranicami kvadratov 100, 50, ali 25 metrov. V prvem primeru je te-
žava v tem, da imajo lahko naselja, ki so približno enako na gosto poseljena,
večji ali manjši del neposeljenega območja, ki sodi k območju naselja. To re-
64 zultate popači in primerjave postanejo nezanesljive. Pri mreži se soočamo s
podobnim problemom, vendar je ta toliko manjši, kolikor manjša je strani-
ca posameznega kvadrata te mreže. Tiran (2013) je izračunal bruto gosto-
te (na površino naselij) in neto gostote za zgoraj navedene tri različno goste
pravokotne mreže, poleg tega pa še obteženo gostoto. Razlike so bile seveda
velike. Za Ljubljano je tako bruto gostota znašala 17,6 prebivalcev na hek-
tar, neto gostote pa od 58,5 pri mreži s 25-metrsko stranico kvadrata do kar
190,4 prebivalca na hektar pri mreži s 2- metrsko osnovnico. Citirani av-
tor navaja izračune za deset slovenskih mest, pri čemer ima najvišjo bruto
gostoto Maribor, ker območje tega naselja obsega najmanj neposeljenih in
redko poseljenih površin. Pri neto gostotah kvadratne mreže 100 krat 100
in 50 krat 50 metrov je na prvem mestu Koper, pri mreži 25 krat 25 me-
trov in po obteženi gostoti pa Velenje. Obtežena gostota je dejansko obte-
ženo povprečje gostote znotraj naselja. Če večji delež prebivalcev živi v go-
steje poseljenih delih mesta, je obtežena gostota temu primerno večja. Na
podlagi objavljenih rezultatov smo izračunali, da se razlike med skrajnimi
vrednostmi za deset mest zmanjšujejo od bruto gostote preko neto gostot
z redkejšo mrežo proti gostejši. Pri obteženi gostoti pa se razlike sorazmer-
no povečajo in so celo večje kot pri bruto gostotah. To kaže na precejšnje
razlike v naših mestih, saj je za ena bolj kot za druga značilno, da poleg go-
sto poseljenih (urbanih) območij vključujejo tudi bolj ali manj obsežna ob-
močja z nizko gostoto poselitve (suburbana območja). Za deset mest (Lju-
bljana, Maribor, Celje, Kranj, Velenje, Koper, Novo mesto, Ptuj, Trbovlje
in Kamnik) je iz grafikona (prav tam, 81) mogoče razbrati, da je na Ptuju
več kot pol prebivalcev živelo na območjih z gostoto 50 prebivalcev na hek-
tar in manj. Velenje in tudi Ljubljana imata na takih območjih komaj ok-
rog (manj kot) petinski delež. Na najgosteje poseljenih območjih z gostoto
ski učinki pa največja primerjalna prednost, ki jo imajo taka območja pred
»neurbanimi«. Območja višjih gostot so zato privlačnejša za ljudi, ki cenijo
navedene prednosti, medtem ko so območja nižjih gostot privlačna za prebi-
valce, ki cenijo višjo stopnjo zasebnosti, ki jo omogoča bivanje v individual-
nih hišah v obmestjih ter obmestnih naseljih ali pa celo v širši okolici mest.
Gostoto poseljenosti običajno računamo glede na površino. Kadar
imamo opravka z večjimi gostotami, kakršne so na primer v mestih, gosto-
te izražamo v številu prebivalcev na hektar površine. Pri tem lahko za raču-
nanje uporabimo temeljne prostorske enote, kot so občine, katastrske obči-
ne, naselja ali pa prostorski okoliši. Druga možnost je uporaba pravokotne
mreže s stranicami kvadratov 100, 50, ali 25 metrov. V prvem primeru je te-
žava v tem, da imajo lahko naselja, ki so približno enako na gosto poseljena,
večji ali manjši del neposeljenega območja, ki sodi k območju naselja. To re-
64 zultate popači in primerjave postanejo nezanesljive. Pri mreži se soočamo s
podobnim problemom, vendar je ta toliko manjši, kolikor manjša je strani-
ca posameznega kvadrata te mreže. Tiran (2013) je izračunal bruto gosto-
te (na površino naselij) in neto gostote za zgoraj navedene tri različno goste
pravokotne mreže, poleg tega pa še obteženo gostoto. Razlike so bile seveda
velike. Za Ljubljano je tako bruto gostota znašala 17,6 prebivalcev na hek-
tar, neto gostote pa od 58,5 pri mreži s 25-metrsko stranico kvadrata do kar
190,4 prebivalca na hektar pri mreži s 2- metrsko osnovnico. Citirani av-
tor navaja izračune za deset slovenskih mest, pri čemer ima najvišjo bruto
gostoto Maribor, ker območje tega naselja obsega najmanj neposeljenih in
redko poseljenih površin. Pri neto gostotah kvadratne mreže 100 krat 100
in 50 krat 50 metrov je na prvem mestu Koper, pri mreži 25 krat 25 me-
trov in po obteženi gostoti pa Velenje. Obtežena gostota je dejansko obte-
ženo povprečje gostote znotraj naselja. Če večji delež prebivalcev živi v go-
steje poseljenih delih mesta, je obtežena gostota temu primerno večja. Na
podlagi objavljenih rezultatov smo izračunali, da se razlike med skrajnimi
vrednostmi za deset mest zmanjšujejo od bruto gostote preko neto gostot
z redkejšo mrežo proti gostejši. Pri obteženi gostoti pa se razlike sorazmer-
no povečajo in so celo večje kot pri bruto gostotah. To kaže na precejšnje
razlike v naših mestih, saj je za ena bolj kot za druga značilno, da poleg go-
sto poseljenih (urbanih) območij vključujejo tudi bolj ali manj obsežna ob-
močja z nizko gostoto poselitve (suburbana območja). Za deset mest (Lju-
bljana, Maribor, Celje, Kranj, Velenje, Koper, Novo mesto, Ptuj, Trbovlje
in Kamnik) je iz grafikona (prav tam, 81) mogoče razbrati, da je na Ptuju
več kot pol prebivalcev živelo na območjih z gostoto 50 prebivalcev na hek-
tar in manj. Velenje in tudi Ljubljana imata na takih območjih komaj ok-
rog (manj kot) petinski delež. Na najgosteje poseljenih območjih z gostoto
