Page 56 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 56
Mestno prebivalstvo Slovenije
enostavno merljivih kazalnikov skoraj nemogoče, je zaznavanje mestnosti,
po našem mnenju, lahko dopolnilni, nikakor pa ne more biti edini kriterij
pri določanju (meja) mest.
Še eni delitvi naselij na mestna in podeželska je treba posvetiti nekaj
več pozornosti. Formalno je namreč v Sloveniji v uporabi tudi delitev, ki jo,
na podlagi sodelovanja v skupnih evropskih projektih Eurostata, uporablja
Statistični urad Republike Slovenije. Gre za opredelitev, ki izhaja iz opre-
delitve OECD in je bila prilagojena upravni delitvi članic Evropske uni-
je. Ta tako imenovana »nova, popravljena mestno-podeželska tipologija«
je bila objavljena v Eurostatovem regionalnem letopisu iz leta 2010 (Euros-
tat, 2010). Tipologija je bila oblikovana z namenom vsesplošne uporabe na
ravni ustanov EU. Pri (pre)oblikovanju sta poleg Eurostata in »Skupnega
raziskovalnega središča« sodelovala še Generalni direktorat za kmetijstvo
56 in razvoj podeželja ter Generalni direktorat za regionalno politiko. Razlog
za popravljanje OECD-jeve tipologije so bila popačenja in posledično nep-
rimerljivost podatkov med državami članicami. Ker razvrščanje poteka na
ravni tretje ravni upravne delitve (NUTS3), je prihajalo do dveh vrst popa-
čenj, in sicer zaradi:
• velikih razlik v obsegu lokalnih upravnih enot druge ravni in
• velikih razlik v površini enot tretje regionalne ravni (NUTS3) in
prakse, da ponekod mestno središče izločijo iz regije, ki ga obdaja.
OECD-jeva metodologija opredeljevanja poteka v dveh korakih. V
prvem se opredeli lokalne upravne enote druge ravni. V drugem koraku pa
se na podlagi deleža prebivalstva v teh enotah opredeli tip območja. Če je
gostota prebivalstva v lokalni upravni enoti druge ravni (LAU2) manjša od
150 prebivalcev na kvadratni kilometer, potem je taka enota opredeljena kot
podeželska. Zaradi razlik v velikosti med enotami lahko pride do tega, da:
• majhne vasi z gosto pozidavo in zelo majhnim ozemljem niso opre-
deljene kot podeželsko območje,
• mesta v prostorsko zelo obsežnih enotah (LAU2) pa so lahko opre-
deljena kot podeželsko območje.
Na regionalni ravni so lokalne enote podlaga za opredeljevanje:
• pretežno mestnih (urban) regij (manj kot 15 % prebivalstva živi v
podeželskih enotah (LAU2),
• vmesnih (intermediate) (med 15 in 50 % prebivalstva živi v pode-
želskih LAU2) in
• pretežno podeželskih (rural), kjer več kot 50 % prebivalstva živi v
enotah LAU2.
enostavno merljivih kazalnikov skoraj nemogoče, je zaznavanje mestnosti,
po našem mnenju, lahko dopolnilni, nikakor pa ne more biti edini kriterij
pri določanju (meja) mest.
Še eni delitvi naselij na mestna in podeželska je treba posvetiti nekaj
več pozornosti. Formalno je namreč v Sloveniji v uporabi tudi delitev, ki jo,
na podlagi sodelovanja v skupnih evropskih projektih Eurostata, uporablja
Statistični urad Republike Slovenije. Gre za opredelitev, ki izhaja iz opre-
delitve OECD in je bila prilagojena upravni delitvi članic Evropske uni-
je. Ta tako imenovana »nova, popravljena mestno-podeželska tipologija«
je bila objavljena v Eurostatovem regionalnem letopisu iz leta 2010 (Euros-
tat, 2010). Tipologija je bila oblikovana z namenom vsesplošne uporabe na
ravni ustanov EU. Pri (pre)oblikovanju sta poleg Eurostata in »Skupnega
raziskovalnega središča« sodelovala še Generalni direktorat za kmetijstvo
56 in razvoj podeželja ter Generalni direktorat za regionalno politiko. Razlog
za popravljanje OECD-jeve tipologije so bila popačenja in posledično nep-
rimerljivost podatkov med državami članicami. Ker razvrščanje poteka na
ravni tretje ravni upravne delitve (NUTS3), je prihajalo do dveh vrst popa-
čenj, in sicer zaradi:
• velikih razlik v obsegu lokalnih upravnih enot druge ravni in
• velikih razlik v površini enot tretje regionalne ravni (NUTS3) in
prakse, da ponekod mestno središče izločijo iz regije, ki ga obdaja.
OECD-jeva metodologija opredeljevanja poteka v dveh korakih. V
prvem se opredeli lokalne upravne enote druge ravni. V drugem koraku pa
se na podlagi deleža prebivalstva v teh enotah opredeli tip območja. Če je
gostota prebivalstva v lokalni upravni enoti druge ravni (LAU2) manjša od
150 prebivalcev na kvadratni kilometer, potem je taka enota opredeljena kot
podeželska. Zaradi razlik v velikosti med enotami lahko pride do tega, da:
• majhne vasi z gosto pozidavo in zelo majhnim ozemljem niso opre-
deljene kot podeželsko območje,
• mesta v prostorsko zelo obsežnih enotah (LAU2) pa so lahko opre-
deljena kot podeželsko območje.
Na regionalni ravni so lokalne enote podlaga za opredeljevanje:
• pretežno mestnih (urban) regij (manj kot 15 % prebivalstva živi v
podeželskih enotah (LAU2),
• vmesnih (intermediate) (med 15 in 50 % prebivalstva živi v pode-
želskih LAU2) in
• pretežno podeželskih (rural), kjer več kot 50 % prebivalstva živi v
enotah LAU2.
