Page 62 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 62
Mestno prebivalstvo Slovenije
čjih stanovali ljudje s podobnimi življenjskimi slogi, medtem ko naj bi bile
razlike v življenskih slogih med prebivalci različno gosto poseljenih ob-
močij večje. Menimo, da ima življenjski slog oziroma stil, kot ga imenu-
je navedeni avtor, zelo verjetno pomembno vlogo tudi pri demografskem
obnašanju posameznika. Prav tako se nam zdi verjetna povezanost med de-
mografskimi značilnostmi posameznika in njegovim življenjskim slogom.
Zaradi tega nas je tudi zanimalo, kakšne so razlike v demografskih značil-
nostih med območji z različno gostoto v primerjavi z razlikami med prebi-
valstvom tako ali drugače opredeljenih mest in drugih naselij.
V nadaljevanju najprej navajamo, kako smo preverjali povezanost med
pripadnostjo določenemu območju in izbrano prebivalstveno značilnostjo,
nato opisujemo, kako smo opredelili območja glede na gostoto, potem pa
po posameznih značilnostih predstavljamo vrednosti izračunanih kazalni-
62 kov (strukturnih deležev) za mestno prebivalstvo in njegove podskupine.
Kazalniki za ugotavljanje povezanosti med pripadnostjo določenemu
tipu prebivalstva in izbrano prebivalstveno značilnostjo
Za različne opredelitve mestnih območij (mestnega prebivalstva)
smo postavili ničelno hipotezo, da med mestnim in nemestnim prebival-
stvom ni razlike. Nato smo za posamezno značilnost prebivalstva obliko-
vali ustrezne preglednice tako, da smo celotno (ali ločeno moško in žensko)
prebivalstvo razdelili na:
• mestno in nemestno prebivalstvo (2 stolpca) in
• na ustrezno število razredov glede na opazovano značilnost (vrsti-
ce).
Verjetnost povezanosti smo ugotavljali s pomočjo χ2-testa, stopnjo po-
vezanosti pa z izračunavanjem φ-koeficienta, Čuprovovega T, Cramerjeve-
ga V in Pearsonovega C. Pri izračunavanju teh kazalnikov smo uporabili
naslednje formule (Burt in Barber, 1996):
,
pri čemer je n število enot populacije, in
,
čjih stanovali ljudje s podobnimi življenjskimi slogi, medtem ko naj bi bile
razlike v življenskih slogih med prebivalci različno gosto poseljenih ob-
močij večje. Menimo, da ima življenjski slog oziroma stil, kot ga imenu-
je navedeni avtor, zelo verjetno pomembno vlogo tudi pri demografskem
obnašanju posameznika. Prav tako se nam zdi verjetna povezanost med de-
mografskimi značilnostmi posameznika in njegovim življenjskim slogom.
Zaradi tega nas je tudi zanimalo, kakšne so razlike v demografskih značil-
nostih med območji z različno gostoto v primerjavi z razlikami med prebi-
valstvom tako ali drugače opredeljenih mest in drugih naselij.
V nadaljevanju najprej navajamo, kako smo preverjali povezanost med
pripadnostjo določenemu območju in izbrano prebivalstveno značilnostjo,
nato opisujemo, kako smo opredelili območja glede na gostoto, potem pa
po posameznih značilnostih predstavljamo vrednosti izračunanih kazalni-
62 kov (strukturnih deležev) za mestno prebivalstvo in njegove podskupine.
Kazalniki za ugotavljanje povezanosti med pripadnostjo določenemu
tipu prebivalstva in izbrano prebivalstveno značilnostjo
Za različne opredelitve mestnih območij (mestnega prebivalstva)
smo postavili ničelno hipotezo, da med mestnim in nemestnim prebival-
stvom ni razlike. Nato smo za posamezno značilnost prebivalstva obliko-
vali ustrezne preglednice tako, da smo celotno (ali ločeno moško in žensko)
prebivalstvo razdelili na:
• mestno in nemestno prebivalstvo (2 stolpca) in
• na ustrezno število razredov glede na opazovano značilnost (vrsti-
ce).
Verjetnost povezanosti smo ugotavljali s pomočjo χ2-testa, stopnjo po-
vezanosti pa z izračunavanjem φ-koeficienta, Čuprovovega T, Cramerjeve-
ga V in Pearsonovega C. Pri izračunavanju teh kazalnikov smo uporabili
naslednje formule (Burt in Barber, 1996):
,
pri čemer je n število enot populacije, in
,
