Page 110 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 110
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
petence so integracija tistih znanj, veščin in odnosa, ki diplomantu omogočajo zadovoljivo
opravljanje dela in delovanje v organizaciji. Kompetence so vidne v vedenju. Niso fiksne zna-
čilnosti diplomanta, ampak jih je mogoče razviti (Gilis et al., 2008; Roberts et al., 2005).
Avtorji, ki so se ukvarjali s področjem pridobivanja, razvoja in merjenja kompetenc na
visokošolskem področju, zaključujejo, da osnovni namen univerzitetnega poučevanja ne bi
smel biti zgolj posredovanje specifičnih, z vsako posamezno disciplino povezanih kompetenc,
ampak je v enaki meri pomembno tudi usvajanje generičnih kompetenc, torej znanj, veščin
in odnosa, ki se zahtevajo v mnogoterih kontekstih pri delu in v življenju, denimo odgovor-
nost do dela ali organizacija lastnega časa. Evropske raziskave na visokošolskem področju
(npr. projekta Tuning ali DeSeCo) so zavzele stališče, da naj bi študentje ob koncu dodi-
plomskega študija usvojili vrsto generičnih kompetenc ne glede na vrsto študija. Podiplom-
ski študij naj bi študente v večji meri usmerjal v pridobitev specifičnih, od področja študi-
ja neodvisnih kompetenc.
Kompetenčni profili
Za uspešno delovanje na delovnem mestu je pomembna kombinacija različnih vrst kompe-
tenc. Vendar pa je le nekaj vrst kompetenc nujnih za odlično opravljanje dela. Te so zbrane
v t. i. kompetenčnih profilih, ki združujejo manjšo skupino ključnih kompetenc (Prahalad
in Hamel, 1990). Brez usvojenih ključnih kompetenc je opravljanje nalog na področjih, za
katere izobražuje študijski program, nemogoče ali oteženo. Katere so te kompetence, je tre-
ba opredeliti za vsak študijski program posebej. Na UP FM je kompetenčne profile za po-
samezne podiplomske študijske programe opredelila skupina strokovnjakov, ki zastopajo
različne stroke poučevanja. Pri oblikovanju kompetenčnih profilov so izhajali iz ciljev štu-
dijskih programov ter potreb na trgu dela. Kompetenčni profil diplomanta je sestavljen iz
več splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc, opredeljenih ob snovanju programa. Za
potrebe raziskave smo vsebinsko sorodne kompetence združili v skupine. V nadaljevanju
s skupinami kompetenc predstavljamo primer kompetenčnega profila za izbrani študijski
program druge stopnje, ki je predmet obravnave v tem prispevku.
I. Delo s podatki in informacijami
Kompetenca je bila opredeljena kot zmožnost za pridobivanje, analizo, sintezo in vrednote-
nje različnih vrst podatkov in informacij. Vključuje tudi sposobnosti uporabe informacij-
sko-komunikacijskih znanj in veščin za namene dela s podatki in informacijami.
II. Samostojnost pri delu
Kompetenca je bila opredeljena kot avtonomnost v strokovnem in raziskovalnem delu. Po-
sebej je bila izpostavljena samostojnost pri prenosu na študiju pridobljenih vrednot, znanj
in veščin v prakso. Avtonomno učenje je povezano s samonadzorom in sprejemanjem odgo-
vornosti za odločitve, kakor tudi s sposobnostjo presojanja, odločanja in delovanja skladno
s pravili, ki so deloma priučena, deloma pa individualna. Samostojnost pri delu pa vključu-
je tudi zmožnost razločevanja med bistvenimi in nebistvenimi vidiki situacije (Boni in Lo-
zano, 2007).
III. Etičnost
Etičnost se v našem primeru razume kot sposobnost etične refleksije in zavezanost profesi-
onalni etiki, kakor tudi delovanje skladno s pridobljenimi vrednotami. Na drugi strani je
108
petence so integracija tistih znanj, veščin in odnosa, ki diplomantu omogočajo zadovoljivo
opravljanje dela in delovanje v organizaciji. Kompetence so vidne v vedenju. Niso fiksne zna-
čilnosti diplomanta, ampak jih je mogoče razviti (Gilis et al., 2008; Roberts et al., 2005).
Avtorji, ki so se ukvarjali s področjem pridobivanja, razvoja in merjenja kompetenc na
visokošolskem področju, zaključujejo, da osnovni namen univerzitetnega poučevanja ne bi
smel biti zgolj posredovanje specifičnih, z vsako posamezno disciplino povezanih kompetenc,
ampak je v enaki meri pomembno tudi usvajanje generičnih kompetenc, torej znanj, veščin
in odnosa, ki se zahtevajo v mnogoterih kontekstih pri delu in v življenju, denimo odgovor-
nost do dela ali organizacija lastnega časa. Evropske raziskave na visokošolskem področju
(npr. projekta Tuning ali DeSeCo) so zavzele stališče, da naj bi študentje ob koncu dodi-
plomskega študija usvojili vrsto generičnih kompetenc ne glede na vrsto študija. Podiplom-
ski študij naj bi študente v večji meri usmerjal v pridobitev specifičnih, od področja študi-
ja neodvisnih kompetenc.
Kompetenčni profili
Za uspešno delovanje na delovnem mestu je pomembna kombinacija različnih vrst kompe-
tenc. Vendar pa je le nekaj vrst kompetenc nujnih za odlično opravljanje dela. Te so zbrane
v t. i. kompetenčnih profilih, ki združujejo manjšo skupino ključnih kompetenc (Prahalad
in Hamel, 1990). Brez usvojenih ključnih kompetenc je opravljanje nalog na področjih, za
katere izobražuje študijski program, nemogoče ali oteženo. Katere so te kompetence, je tre-
ba opredeliti za vsak študijski program posebej. Na UP FM je kompetenčne profile za po-
samezne podiplomske študijske programe opredelila skupina strokovnjakov, ki zastopajo
različne stroke poučevanja. Pri oblikovanju kompetenčnih profilov so izhajali iz ciljev štu-
dijskih programov ter potreb na trgu dela. Kompetenčni profil diplomanta je sestavljen iz
več splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc, opredeljenih ob snovanju programa. Za
potrebe raziskave smo vsebinsko sorodne kompetence združili v skupine. V nadaljevanju
s skupinami kompetenc predstavljamo primer kompetenčnega profila za izbrani študijski
program druge stopnje, ki je predmet obravnave v tem prispevku.
I. Delo s podatki in informacijami
Kompetenca je bila opredeljena kot zmožnost za pridobivanje, analizo, sintezo in vrednote-
nje različnih vrst podatkov in informacij. Vključuje tudi sposobnosti uporabe informacij-
sko-komunikacijskih znanj in veščin za namene dela s podatki in informacijami.
II. Samostojnost pri delu
Kompetenca je bila opredeljena kot avtonomnost v strokovnem in raziskovalnem delu. Po-
sebej je bila izpostavljena samostojnost pri prenosu na študiju pridobljenih vrednot, znanj
in veščin v prakso. Avtonomno učenje je povezano s samonadzorom in sprejemanjem odgo-
vornosti za odločitve, kakor tudi s sposobnostjo presojanja, odločanja in delovanja skladno
s pravili, ki so deloma priučena, deloma pa individualna. Samostojnost pri delu pa vključu-
je tudi zmožnost razločevanja med bistvenimi in nebistvenimi vidiki situacije (Boni in Lo-
zano, 2007).
III. Etičnost
Etičnost se v našem primeru razume kot sposobnost etične refleksije in zavezanost profesi-
onalni etiki, kakor tudi delovanje skladno s pridobljenimi vrednotami. Na drugi strani je
108
