Page 111 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 111
evalvacija doseganja kompetenc v podiplomskem študijskem programu
etično ravnanje tesno povezano z občutljivostjo za identifikacijo posledic dejanj in s spo-
sobnostjo za prepoznavanje različnih možnosti in omejitve naših dejanj iz etičnega zorne-
ga kota. Etično ravnanje zahteva visoko mero kritičnosti, neodvisnosti in odgovornosti,
povezano pa je tudi z zmožnostjo iskanja novih rešitev v etično spornih situacijah. Za ta-
kšno ravnanje je potrebna dosežena najvišja, t. i. postkonvencionalna stopnja moralnega
mišljenja (Kohlberg, 1981). Omenjeni nivo moralnega razmišljanja je povezan z zmožno-
stjo za kritično presojo situacij za premagovanje posamičnih in skupinskih interesov. Vi-
soka mera empatije omogoča občutljivost za medsebojne razlike in videnja problemov iz
različnih perspektiv. Z empatijo so povezane tudi posebne socialne veščine (Boni in Lo-
zano, 2007).
IV. Delo s skupinami
Posebej za študente, ki specializirajo področje managementa, je ena od ključnih sposob-
nosti tvorno sodelovanje pri delu v skupini ter strpno sprejemanje in upoštevanje kritik in
pripomb. Zmožnost delovanja in vodenja interdisciplinarnih, morda tudi multikulturnih
timov in zmožnost tvornega komuniciranja z različnimi deležniki so ključni elementi so-
cialnega kapitala organizacij. Delo v skupinah zahteva visoko mero zaupanja in spoštova-
nja različnih stališč, kar terja visoko razvite komunikacijske spretnosti vseh članov, pose-
bej pa vodij skupin.
V. Kritična presoja
Kompetenca je bila opredeljena kot sposobnost kritične analize vzrokov in posledic spre-
memb v organizaciji in v družbenem okolju. Vključuje sposobnost kritičnega razmišlja-
nja in presoje ter predvidevanja možnih rešitev in posledic. Ključni element kritične preso-
je je tudi samokritičnost kot zmožnosti vpogleda v prednosti in pomanjkljivosti lastnega
razmišljanja in delovanja in s tem s prizadevanji za pravično in optimalno opravljanje dela.
Kritična presoja je povezana s sposobnostjo za neodvisno mišljenje in s tem s Kohlbergovo
(1981) teorijo moralnega razvoja.
VI. Razlaga lastnih stališč in zaključkov
Kompetenca je bila opredeljena kot sposobnost razlage lastnih stališč in zaključkov ter kot
sposobnost rabe strokovnih terminov iz področij, ki so zastopana v študijskem programu
(npr. upravne in organizacijske vede, ekonomske in poslovne vede, pravo, sociologija, poli-
tologija, psihologija ipd.). S kompetenco so povezane zmožnost za argumentiranje, elabori-
ranje lastnih zamisli in prilagajanje razlage ciljni skupini.
Merjenje kompetenc
Merjenje kompetenc je raziskovalno dokaj velik izziv. Kompetence so v več pogledih zelo
kompleksen pojav z več dimenzijami: vsebino, aplikativnostjo, stopnjo usvojitve, časom.
Poleg navedenih je pri merjenju kompetenc, predvsem v okviru evalvacijskih procesov, smi-
selno upoštevati še subjektivni in objektivni vidik kompetence, torej vidik osebe, ki kompe-
tenco ima, in vidik osebe, ki ocenjuje razvitost kompetence pri nekom drugem.
Različne stroke se tega izziva lotevajo na zelo različne načine, ustreznost posameznih
načinov pa je prepuščena presoji posameznika. V medicini se kompetence najpogosteje oce-
njujejo kot zmožnost izvesti neke postopke (npr. priprava na operativni poseg, izvedba po-
109
etično ravnanje tesno povezano z občutljivostjo za identifikacijo posledic dejanj in s spo-
sobnostjo za prepoznavanje različnih možnosti in omejitve naših dejanj iz etičnega zorne-
ga kota. Etično ravnanje zahteva visoko mero kritičnosti, neodvisnosti in odgovornosti,
povezano pa je tudi z zmožnostjo iskanja novih rešitev v etično spornih situacijah. Za ta-
kšno ravnanje je potrebna dosežena najvišja, t. i. postkonvencionalna stopnja moralnega
mišljenja (Kohlberg, 1981). Omenjeni nivo moralnega razmišljanja je povezan z zmožno-
stjo za kritično presojo situacij za premagovanje posamičnih in skupinskih interesov. Vi-
soka mera empatije omogoča občutljivost za medsebojne razlike in videnja problemov iz
različnih perspektiv. Z empatijo so povezane tudi posebne socialne veščine (Boni in Lo-
zano, 2007).
IV. Delo s skupinami
Posebej za študente, ki specializirajo področje managementa, je ena od ključnih sposob-
nosti tvorno sodelovanje pri delu v skupini ter strpno sprejemanje in upoštevanje kritik in
pripomb. Zmožnost delovanja in vodenja interdisciplinarnih, morda tudi multikulturnih
timov in zmožnost tvornega komuniciranja z različnimi deležniki so ključni elementi so-
cialnega kapitala organizacij. Delo v skupinah zahteva visoko mero zaupanja in spoštova-
nja različnih stališč, kar terja visoko razvite komunikacijske spretnosti vseh članov, pose-
bej pa vodij skupin.
V. Kritična presoja
Kompetenca je bila opredeljena kot sposobnost kritične analize vzrokov in posledic spre-
memb v organizaciji in v družbenem okolju. Vključuje sposobnost kritičnega razmišlja-
nja in presoje ter predvidevanja možnih rešitev in posledic. Ključni element kritične preso-
je je tudi samokritičnost kot zmožnosti vpogleda v prednosti in pomanjkljivosti lastnega
razmišljanja in delovanja in s tem s prizadevanji za pravično in optimalno opravljanje dela.
Kritična presoja je povezana s sposobnostjo za neodvisno mišljenje in s tem s Kohlbergovo
(1981) teorijo moralnega razvoja.
VI. Razlaga lastnih stališč in zaključkov
Kompetenca je bila opredeljena kot sposobnost razlage lastnih stališč in zaključkov ter kot
sposobnost rabe strokovnih terminov iz področij, ki so zastopana v študijskem programu
(npr. upravne in organizacijske vede, ekonomske in poslovne vede, pravo, sociologija, poli-
tologija, psihologija ipd.). S kompetenco so povezane zmožnost za argumentiranje, elabori-
ranje lastnih zamisli in prilagajanje razlage ciljni skupini.
Merjenje kompetenc
Merjenje kompetenc je raziskovalno dokaj velik izziv. Kompetence so v več pogledih zelo
kompleksen pojav z več dimenzijami: vsebino, aplikativnostjo, stopnjo usvojitve, časom.
Poleg navedenih je pri merjenju kompetenc, predvsem v okviru evalvacijskih procesov, smi-
selno upoštevati še subjektivni in objektivni vidik kompetence, torej vidik osebe, ki kompe-
tenco ima, in vidik osebe, ki ocenjuje razvitost kompetence pri nekom drugem.
Različne stroke se tega izziva lotevajo na zelo različne načine, ustreznost posameznih
načinov pa je prepuščena presoji posameznika. V medicini se kompetence najpogosteje oce-
njujejo kot zmožnost izvesti neke postopke (npr. priprava na operativni poseg, izvedba po-
109
