Page 112 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 112
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
sega, pooperativna oskrba) in procese, za kar imajo v nekaterih primerih tudi določene
merljive standarde, npr. odstotek ustrezno postavljenih diagnoz, izbranih ustreznih zdravil
(Batalden et al., 2002). Lurie et al. (2008) so pri pregledu različnih načinov evalviranja do-
seganja kompetenc diplomantov medicinske stroke (objavljenih v strokovni literaturi) po-
leg tega odkrili še tri skupine pristopov: (1) kvantitativno/psihometrično merjenje kompe-
tenc, (2) preliminarne študije in (3) ankete. Pristopi prve in druge skupine so se izkazali za
neustrezne, saj naj ne bi dajali zanesljivih rezultatov, ocena zmožnosti izvedbe postopkov in
procesov se običajno prikazuje agregirano, ne na ravni posameznika. Nekatere ankete so se
izkazale kot ustrezne, vendar v celoti gledano avtorji niso nobenega načina merjenja ozna-
čili kot dobrega in relevantnega, saj noben ne prikaže dovolj ustrezno kompetenčnega pro-
fila diplomantov.
Podobno analizo preverjanja kompetenc, vendar na področju podiplomskih štu-
dijskih programov managementa v ZDA (t. i. MBA), sta opravila Boyatzis in Saatcioglu
(2008), ki pa ugotavljata, da različni pristopi dokaj primerljivo ugotavljajo usvajanje razvoj
kompetenc med študijem. Načine merjenja sta avtorja razvrstila v pet skupin: (1) običajno
anketiranje, (2) poglobljeni individualni intervjuji, (3) skupinski intervjuji, (4) javna pred-
stavitev oz. nastop in (5) samoocenitveni vprašalnik. Ključna ciljna skupina v raziskavah,
ki sta jih analizirala, so bili študenti in diplomanti, v manjši meri pa učitelji in delodajalci.
Eden možnih pristopov je merjenje aktivnosti diplomantov na trgu dela. Tak pristop
se je preizkusil tudi na UP, kjer so doseganje kompetenc posredno preverjali glede na zapo-
slenost in zaposljivost diplomantov (Kosi Antolič, 2011). V raziskavi so z vprašalnikom za
diplomante merili tudi ustreznost zaposlitve glede na stopnjo in področje študija ter upo-
rabo usvojenih kompetenc. V ponovitvenih izvedbah raziskave so vidiku diplomantov do-
dali tudi vidik delodajalcev. Tega so merili s skupinskimi intervjuji in se osredotočali pred-
vsem na ugotavljanje razlik med kompetencami, ki jih diplomanti imajo, in kompetencami,
ki jih delodajalci potrebujejo (Kosi Antolič, Krapež, Košmrlj, 2015).
Oba vidika usvajanja kompetenc diplomantov na področju ekonomsko-poslovnih
ved in njihovih delodajalcev, so upoštevali tudi pri projektu MISLEM1, kjer so k merjenju
pristopili dvofazno. V prvi fazi so izvedli eksploratorne intervjuje z diplomanti in deloda-
jalci. Na podlagi ugotovitev intervjujev so oblikovali dva primerljiva vprašalnika: enega za
diplomante, drugega za njihove delodajalce oz. neposredno nadrejene na delovnem mestu
(Andrews et al., 2007).
Kombiniranje t. i. kvalitativnih in kvantitativnih pristopov je tudi sicer že uveljavljen
način celostne obravnave raziskovalnih problemov (Patton, 2002; Ragin, 2007) in v pra-
ksi se pogosto uporablja. Lobejeva (2006) sicer pri družboslovnem raziskovanju pozdravlja
združevanje kvantitativnih in kvalitativnih metod, vendar opozarja na povečane stroške
(tako finančne kot časovne) pri takem raziskovanju, pa tudi na širši spekter znanja in me-
todološke usposobljenosti. Prav tako se t. i. kombinirano raziskovanje najbolje obnese s ci-
kličnim ponavljanjem, iteriranjem. Tak pristop je smiseln tudi pri merjenju kompetenc, saj
se tudi po zaključku študija usvojene kompetence še razvijajo, dejansko vrednost kompe-
tenc na trgu dela pa je smiselno preverjati še nekaj let po zaključku študija, ko se diploman-
ti v zaposlitvah vsaj nekoliko ustalijo.
1 The MISLEM Project: developing meta-level quality indicators for establishing a systematic linkage between
educational institutions and the labour market: education, employment and graduate employability.
110
sega, pooperativna oskrba) in procese, za kar imajo v nekaterih primerih tudi določene
merljive standarde, npr. odstotek ustrezno postavljenih diagnoz, izbranih ustreznih zdravil
(Batalden et al., 2002). Lurie et al. (2008) so pri pregledu različnih načinov evalviranja do-
seganja kompetenc diplomantov medicinske stroke (objavljenih v strokovni literaturi) po-
leg tega odkrili še tri skupine pristopov: (1) kvantitativno/psihometrično merjenje kompe-
tenc, (2) preliminarne študije in (3) ankete. Pristopi prve in druge skupine so se izkazali za
neustrezne, saj naj ne bi dajali zanesljivih rezultatov, ocena zmožnosti izvedbe postopkov in
procesov se običajno prikazuje agregirano, ne na ravni posameznika. Nekatere ankete so se
izkazale kot ustrezne, vendar v celoti gledano avtorji niso nobenega načina merjenja ozna-
čili kot dobrega in relevantnega, saj noben ne prikaže dovolj ustrezno kompetenčnega pro-
fila diplomantov.
Podobno analizo preverjanja kompetenc, vendar na področju podiplomskih štu-
dijskih programov managementa v ZDA (t. i. MBA), sta opravila Boyatzis in Saatcioglu
(2008), ki pa ugotavljata, da različni pristopi dokaj primerljivo ugotavljajo usvajanje razvoj
kompetenc med študijem. Načine merjenja sta avtorja razvrstila v pet skupin: (1) običajno
anketiranje, (2) poglobljeni individualni intervjuji, (3) skupinski intervjuji, (4) javna pred-
stavitev oz. nastop in (5) samoocenitveni vprašalnik. Ključna ciljna skupina v raziskavah,
ki sta jih analizirala, so bili študenti in diplomanti, v manjši meri pa učitelji in delodajalci.
Eden možnih pristopov je merjenje aktivnosti diplomantov na trgu dela. Tak pristop
se je preizkusil tudi na UP, kjer so doseganje kompetenc posredno preverjali glede na zapo-
slenost in zaposljivost diplomantov (Kosi Antolič, 2011). V raziskavi so z vprašalnikom za
diplomante merili tudi ustreznost zaposlitve glede na stopnjo in področje študija ter upo-
rabo usvojenih kompetenc. V ponovitvenih izvedbah raziskave so vidiku diplomantov do-
dali tudi vidik delodajalcev. Tega so merili s skupinskimi intervjuji in se osredotočali pred-
vsem na ugotavljanje razlik med kompetencami, ki jih diplomanti imajo, in kompetencami,
ki jih delodajalci potrebujejo (Kosi Antolič, Krapež, Košmrlj, 2015).
Oba vidika usvajanja kompetenc diplomantov na področju ekonomsko-poslovnih
ved in njihovih delodajalcev, so upoštevali tudi pri projektu MISLEM1, kjer so k merjenju
pristopili dvofazno. V prvi fazi so izvedli eksploratorne intervjuje z diplomanti in deloda-
jalci. Na podlagi ugotovitev intervjujev so oblikovali dva primerljiva vprašalnika: enega za
diplomante, drugega za njihove delodajalce oz. neposredno nadrejene na delovnem mestu
(Andrews et al., 2007).
Kombiniranje t. i. kvalitativnih in kvantitativnih pristopov je tudi sicer že uveljavljen
način celostne obravnave raziskovalnih problemov (Patton, 2002; Ragin, 2007) in v pra-
ksi se pogosto uporablja. Lobejeva (2006) sicer pri družboslovnem raziskovanju pozdravlja
združevanje kvantitativnih in kvalitativnih metod, vendar opozarja na povečane stroške
(tako finančne kot časovne) pri takem raziskovanju, pa tudi na širši spekter znanja in me-
todološke usposobljenosti. Prav tako se t. i. kombinirano raziskovanje najbolje obnese s ci-
kličnim ponavljanjem, iteriranjem. Tak pristop je smiseln tudi pri merjenju kompetenc, saj
se tudi po zaključku študija usvojene kompetence še razvijajo, dejansko vrednost kompe-
tenc na trgu dela pa je smiselno preverjati še nekaj let po zaključku študija, ko se diploman-
ti v zaposlitvah vsaj nekoliko ustalijo.
1 The MISLEM Project: developing meta-level quality indicators for establishing a systematic linkage between
educational institutions and the labour market: education, employment and graduate employability.
110
