Page 115 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 115
evalvacija doseganja kompetenc v podiplomskem študijskem programu
I. Delo s podatki in informacijami
Študentje po lastnih besedah nimajo večjih težav pri pridobivanju, analizi, sintezi in
vrednotenju različnih virov podatkov. Informacije povečini pridobivajo na internetu,
na spletnih brskalnikih, v veliki meri pa tudi v knjižnici. V manjši meri se poslužujejo
branja strokovnih člankov in iskanja informacij v študijski literaturi. Le izjemoma pa
študentje podatke in informacije iščejo v znanstvenih člankih, dostopnih v znanstve-
nih bazah.
»Na internetu, greš naprej pogledat v spletno knjižnico in tam pogledaš, in potem greš v
knjižnico s spiskom knjig.« (1:1)
»Mi proizvajamo medicinske pripomočke in se učiš čisto drugih stvari. Tu ni
raziskovalnih metod, je bolj farmacija in prodaja, ampak če mi dajo eno državo, in ti
rečejo, ti imaš Italijo, tvoja bo, zdaj pa razišči medicinsko področje, in moram jaz celo
državo raziskat. Kakšno imajo zdravstvo.« (3: 45)
Največjo oviro pri analizi in vrednotenju podatkov iz strokovne publicistike predsta-
vlja relativno slabo znanje angleškega jezika, predvsem poslovne angleščine. Obenem je po-
manjkljivo znanje angleščine povod za slabšo samostojnost študentov (naslednja kompe-
tenca).
»Jaz sem recimo ena od tistih, ki sploh ne zna angleško.« (1:16)
»Saj gre, zoprno, ampak gre, nekako potem povežeš. Ampak včasih ne trofiš tistega bistva,
kaj hoče povedati, ne veš, kaj točno hoče povedati. Ampak si pač po svoje razlagaš.« (2:78)
II. Samostojnost pri delu
Študentje so po lastni oceni samostojni pri svojem delu. Slednje se je skozi intervjuje poka-
zalo pri opisih, kako se lotevajo priprave skupinskih in drugih seminarskih nalog, od prido-
bivanja gradiva do predstavitve naloge. Kot eno od prednosti svojega podiplomskega študi-
ja navajajo tudi, da jih je opremil z veščinami iskanja in razumevanja različnih tipov gradiv,
za to, da so lahko pri svojem delu bolj samostojni.
»Jaz delam v proizvodnji in spremljam različne parametre porabe, prihrankov, in to
delam sam. Delam analize, kje bi lahko prišli do prihrankov, to delam samostojno.
Noben drug ne bo šel za mano preverjat.« (3:37)
»Meni pa je najbolj to, da veš, kam se obrnit, kam it iskat, če določenih stvari ne najdeš.
Pa te pravne zadeve: prej mi ni nikoli na glavo padlo, da bi šla kak zakon prebrati,
mislim, to delajo pravniki, ne mi. Zdaj pa vidiš, da lahko dosti stvari sam rešiš. Sam, s
temi stvarmi, ki jih veš, ki si se jih naučil, si upaš povedati stvari.« (2: 105)
Pri svojem strokovnem delu se večinoma ne poslužujejo kompleksnejših statističnih
izračunov, pretežno pa imajo na tedenski bazi opravka z manj- do srednje zahtevnimi razi-
skovalnimi metodami.
Iz tega razloga je pomemben podatek, da je več študentov izpostavilo pomanjkljivo
znanje nekaterih računalniških orodij, ki bi jih potrebovali za večjo samostojnost pri svo-
jem delu:
»…Te programe, računovodske, SAOP, da bi že znal, ko prideš tja (v podjetje, op.a.), ne
pa, da računamo konte, ko se tega sploh več ne dela, to danes dela računalnik, ne pa, da
rišeš na tablo.« (1:51)
113
I. Delo s podatki in informacijami
Študentje po lastnih besedah nimajo večjih težav pri pridobivanju, analizi, sintezi in
vrednotenju različnih virov podatkov. Informacije povečini pridobivajo na internetu,
na spletnih brskalnikih, v veliki meri pa tudi v knjižnici. V manjši meri se poslužujejo
branja strokovnih člankov in iskanja informacij v študijski literaturi. Le izjemoma pa
študentje podatke in informacije iščejo v znanstvenih člankih, dostopnih v znanstve-
nih bazah.
»Na internetu, greš naprej pogledat v spletno knjižnico in tam pogledaš, in potem greš v
knjižnico s spiskom knjig.« (1:1)
»Mi proizvajamo medicinske pripomočke in se učiš čisto drugih stvari. Tu ni
raziskovalnih metod, je bolj farmacija in prodaja, ampak če mi dajo eno državo, in ti
rečejo, ti imaš Italijo, tvoja bo, zdaj pa razišči medicinsko področje, in moram jaz celo
državo raziskat. Kakšno imajo zdravstvo.« (3: 45)
Največjo oviro pri analizi in vrednotenju podatkov iz strokovne publicistike predsta-
vlja relativno slabo znanje angleškega jezika, predvsem poslovne angleščine. Obenem je po-
manjkljivo znanje angleščine povod za slabšo samostojnost študentov (naslednja kompe-
tenca).
»Jaz sem recimo ena od tistih, ki sploh ne zna angleško.« (1:16)
»Saj gre, zoprno, ampak gre, nekako potem povežeš. Ampak včasih ne trofiš tistega bistva,
kaj hoče povedati, ne veš, kaj točno hoče povedati. Ampak si pač po svoje razlagaš.« (2:78)
II. Samostojnost pri delu
Študentje so po lastni oceni samostojni pri svojem delu. Slednje se je skozi intervjuje poka-
zalo pri opisih, kako se lotevajo priprave skupinskih in drugih seminarskih nalog, od prido-
bivanja gradiva do predstavitve naloge. Kot eno od prednosti svojega podiplomskega študi-
ja navajajo tudi, da jih je opremil z veščinami iskanja in razumevanja različnih tipov gradiv,
za to, da so lahko pri svojem delu bolj samostojni.
»Jaz delam v proizvodnji in spremljam različne parametre porabe, prihrankov, in to
delam sam. Delam analize, kje bi lahko prišli do prihrankov, to delam samostojno.
Noben drug ne bo šel za mano preverjat.« (3:37)
»Meni pa je najbolj to, da veš, kam se obrnit, kam it iskat, če določenih stvari ne najdeš.
Pa te pravne zadeve: prej mi ni nikoli na glavo padlo, da bi šla kak zakon prebrati,
mislim, to delajo pravniki, ne mi. Zdaj pa vidiš, da lahko dosti stvari sam rešiš. Sam, s
temi stvarmi, ki jih veš, ki si se jih naučil, si upaš povedati stvari.« (2: 105)
Pri svojem strokovnem delu se večinoma ne poslužujejo kompleksnejših statističnih
izračunov, pretežno pa imajo na tedenski bazi opravka z manj- do srednje zahtevnimi razi-
skovalnimi metodami.
Iz tega razloga je pomemben podatek, da je več študentov izpostavilo pomanjkljivo
znanje nekaterih računalniških orodij, ki bi jih potrebovali za večjo samostojnost pri svo-
jem delu:
»…Te programe, računovodske, SAOP, da bi že znal, ko prideš tja (v podjetje, op.a.), ne
pa, da računamo konte, ko se tega sploh več ne dela, to danes dela računalnik, ne pa, da
rišeš na tablo.« (1:51)
113
