Page 132 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 132
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
Dejavniki izbora visokošolske izobraževalne ustanove
Izbor UP FVZ za študij na prvi stopnji narekujejo dejstva, kot so: vrsta študijskih progra-
mov, za katera ta izobražuje, za vse študente; bližina doma (za študente prve stopnje Zdra-
vstvena nega, kar lahko povežemo predvsem z dejstvom, da je v Sloveniji trenutno osem šol,
ki izobražujejo za ta poklic in so razpršene po različnih slovenskih regijah) in kakovost štu-
dija. Za študente podiplomskih študijskih programov pa vpliva na izbor Fakultete že nje-
no predhodno poznavanje na dodiplomskem študijskem programu. Spletna stran Fakulte-
te je najpomembnejši vir informacij študentom pri odločanju, na katero Fakulteto se bodo
vpisovali. Pomemben vir so tudi priporočila prijateljev in znancev, vendar bi si anketiran-
ci želeli, da imajo v prihodnje ti viri informacij manjšo težo. Vsekakor je pomemben vir in-
formacij tudi študij na prvostopenjskem študijskem programu UP FVZ; študentje pa si pri
tem želijo izčrpnejše predstavitvene možnosti študija na drugi bolonjski stopnji v času štu-
dija na prvi stopnji.
Dejavniki poklicnega odločanja
Študentje prvostopenjskega študijskega programa Zdravstvena nega so se najpogosteje
odločili za študij v času zadnjih dveh let srednješolskega izobraževanja, nekateri pa tudi
že v času osnovnošolskega izobraževanja. Najpomembnejši dejavniki odločitve za študij in
poklic, za katerega ta izobražuje, so: i) delo je zanimivo, ii) možnost dela z ljudmi in iii)
možnost skrbeti za druge. Enake dejavnike poklicnega odločanja za študij zdravstvene nege
so identificirali tudi Eley in sod. (2010) v študiji, izvedeni v Avstraliji, po kateri smo v ra-
ziskavi tudi povzeli dejavnike poklicnega odločanja v aplicirani lestvici. Na pomen želje po
delu z ljudmi in pomoči drugim pri poklicnem odločanju v zdravstveni negi pa opozarja-
jo tudi druge raziskave (Kersten et al., 1991; Pahor, 1998; Newton et al., 2009; Zamanza-
deh et al., 2013). Skladnost ugotovitev s predhodnimi raziskavami, opravljenimi v različnih
družbah in družbenih kulturah, potrjuje skupno značilnost posameznikov, ki se za ta štu-
dij odločajo, in s tem posledično homogeno poklicno identiteto in močno poklicno kultu-
ro, usmerjeno v skrb in delo z ljudmi.
Študentje prvostopenjskega študijskega programa Prehransko svetovanje – dietetika
so se najpogosteje odločili za študij v času zadnjih dveh let srednješolskega izobraževanja,
nekateri pa tudi kasneje, bodisi po vpisu na kakšno drugo fakulteto, po obdobju
brezposelnosti ali z namenom razširitve znanj. Najpomembnejši dejavniki odločitve za štu-
dij in poklic so zanje: i) delo je zanimivo, ii) delo ustreza mojemu življenjskemu stilu in iii)
možnost dela z ljudmi. Dejavniki poklicnega odločanja so z izjemo enega (delo usklajeno
z življenjskim stilom) podobni tistim, ki so vodili pri odločanju tudi študente Zdravstve-
ne nege, kar nakazuje skupno usmeritev študentov obeh študijskih programov. Obenem
pa ugotovitve naše raziskave podpirajo tudi ugotovitve raziskav, izvedenih v tujini (Kobel,
1997; Hughes in Desbrow, 2005), da je zanimanje za prehrano in želja po delu z ljudmi po-
memben dejavnik odločanja za študij in poklic dietetika, in torej predstavljata ta elementa
pomembno dimenzijo poklicne identitete.
Študentje drugostopenjskega študijskega programa Zdravstvena nega so se za študij
odločili v času izobraževanja na dodiplomskem študiju, za enak delež pa je bila odločitev
za nadaljevanje študija na podiplomski stopnji sprejeta kasneje – kar nekaj časa po zaključ-
ku dodiplomskega študija. Med pomembnimi dejavniki odločitve za študij na podiplom-
130
Dejavniki izbora visokošolske izobraževalne ustanove
Izbor UP FVZ za študij na prvi stopnji narekujejo dejstva, kot so: vrsta študijskih progra-
mov, za katera ta izobražuje, za vse študente; bližina doma (za študente prve stopnje Zdra-
vstvena nega, kar lahko povežemo predvsem z dejstvom, da je v Sloveniji trenutno osem šol,
ki izobražujejo za ta poklic in so razpršene po različnih slovenskih regijah) in kakovost štu-
dija. Za študente podiplomskih študijskih programov pa vpliva na izbor Fakultete že nje-
no predhodno poznavanje na dodiplomskem študijskem programu. Spletna stran Fakulte-
te je najpomembnejši vir informacij študentom pri odločanju, na katero Fakulteto se bodo
vpisovali. Pomemben vir so tudi priporočila prijateljev in znancev, vendar bi si anketiran-
ci želeli, da imajo v prihodnje ti viri informacij manjšo težo. Vsekakor je pomemben vir in-
formacij tudi študij na prvostopenjskem študijskem programu UP FVZ; študentje pa si pri
tem želijo izčrpnejše predstavitvene možnosti študija na drugi bolonjski stopnji v času štu-
dija na prvi stopnji.
Dejavniki poklicnega odločanja
Študentje prvostopenjskega študijskega programa Zdravstvena nega so se najpogosteje
odločili za študij v času zadnjih dveh let srednješolskega izobraževanja, nekateri pa tudi
že v času osnovnošolskega izobraževanja. Najpomembnejši dejavniki odločitve za študij in
poklic, za katerega ta izobražuje, so: i) delo je zanimivo, ii) možnost dela z ljudmi in iii)
možnost skrbeti za druge. Enake dejavnike poklicnega odločanja za študij zdravstvene nege
so identificirali tudi Eley in sod. (2010) v študiji, izvedeni v Avstraliji, po kateri smo v ra-
ziskavi tudi povzeli dejavnike poklicnega odločanja v aplicirani lestvici. Na pomen želje po
delu z ljudmi in pomoči drugim pri poklicnem odločanju v zdravstveni negi pa opozarja-
jo tudi druge raziskave (Kersten et al., 1991; Pahor, 1998; Newton et al., 2009; Zamanza-
deh et al., 2013). Skladnost ugotovitev s predhodnimi raziskavami, opravljenimi v različnih
družbah in družbenih kulturah, potrjuje skupno značilnost posameznikov, ki se za ta štu-
dij odločajo, in s tem posledično homogeno poklicno identiteto in močno poklicno kultu-
ro, usmerjeno v skrb in delo z ljudmi.
Študentje prvostopenjskega študijskega programa Prehransko svetovanje – dietetika
so se najpogosteje odločili za študij v času zadnjih dveh let srednješolskega izobraževanja,
nekateri pa tudi kasneje, bodisi po vpisu na kakšno drugo fakulteto, po obdobju
brezposelnosti ali z namenom razširitve znanj. Najpomembnejši dejavniki odločitve za štu-
dij in poklic so zanje: i) delo je zanimivo, ii) delo ustreza mojemu življenjskemu stilu in iii)
možnost dela z ljudmi. Dejavniki poklicnega odločanja so z izjemo enega (delo usklajeno
z življenjskim stilom) podobni tistim, ki so vodili pri odločanju tudi študente Zdravstve-
ne nege, kar nakazuje skupno usmeritev študentov obeh študijskih programov. Obenem
pa ugotovitve naše raziskave podpirajo tudi ugotovitve raziskav, izvedenih v tujini (Kobel,
1997; Hughes in Desbrow, 2005), da je zanimanje za prehrano in želja po delu z ljudmi po-
memben dejavnik odločanja za študij in poklic dietetika, in torej predstavljata ta elementa
pomembno dimenzijo poklicne identitete.
Študentje drugostopenjskega študijskega programa Zdravstvena nega so se za študij
odločili v času izobraževanja na dodiplomskem študiju, za enak delež pa je bila odločitev
za nadaljevanje študija na podiplomski stopnji sprejeta kasneje – kar nekaj časa po zaključ-
ku dodiplomskega študija. Med pomembnimi dejavniki odločitve za študij na podiplom-
130
