Page 137 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 137
azvoj kompetenc v zdravstveni negi
in prehranskem svetovanju – dietetiki
Vesna Čuk, Tamara Štemberger Kolnik, Sabina Ličen,
Mojca Bizjak, Tamara Poklar Vatovec,
Boštjan Žvanut, Patrik Pucer
Uvod
Na področju izobraževanja so kompetence prisotne že nekaj desetletij oziroma vsaj od 70.
let prejšnjega stoletja, ko je bilo predvsem v anglosaksonskem teoretskem prostoru mogoče
zaslediti vrsto razprav in dokumentov, ki si po eni strani prizadevajo za konceptualizacijo
pojma kompetence v polju vzgoje in izobraževanja, po drugi strani pa obravnavajo možnost
za implementacijo kompetence v kurikularno teorijo in prakso na različnih ravneh izobra-
ževalnega sistema (Štefanc, 2012). Tradicionalni poudarek, ki je bil predvsem na znanju po-
sameznika, ne izpolnjuje več zahtev spreminjajoče se družbe. Pridobivanje profesionalnih
kompetenc je ključni cilj na področju izobraževanja. Zdi se, da tudi usposabljanje na na-
čin, po katerem je nekdo sposoben uporabljati znanje na produktiven način in se kasneje s
tem znanjem zaposliti, ne zadostuje več (Kirschner et al., 1997). Danes delodajalci zahteva-
jo diplomante, ki so sposobni delovati v kompleksnih okoljih, saj je sam pojem kompetenca
močno povezan s sposobnostjo obvladovanja tako zapletenih situacij. Zaradi napredka teh-
nologij in iz njih izhajajočih delovnih nalog, delodajalci od zaposlenih pričakujejo vrsto de-
lovnih specifičnih kompetenc. Svetlik (2005) ugotavlja, da poleg delovnih specifičnih kom-
petenc razvijamo tudi splošne oz. ključne kompetence, ki so potrebne za uspešno reševanje
problemov v zasebnem in javnem življenju ter pri delu. Pomembno je ugotoviti, kako lahko
potrebi po prenosu znanja zadosti javni sistem izobraževanja in kakšna je vloga delodajal-
cev oziroma, kako pri tem vzpostaviti medsebojno sodelovanje.
Pridobivanje kompetenc v zdravstveni negi
»Zdravstvena nega je zdravstvena disciplina, ki obravnava posameznika, družino in
družbeno skupnost v času zdravja in bolezni s ciljem, da se doseže čim višja stopnja zdravja.
Naloga zdravstvene nege je omogočati varovancem njihovo neodvisnost pri opravljanju
osnovnih življenjskih aktivnosti, krepiti in ohranjati zdravje, negovati bolne in sodelovati
v procesu zdravljenja in rehabilitacije. Kot integralni del zdravstvenega sistema obsega pro-
mocijo zdravja, preprečevanje obolevanja ter zdravstveno nego telesno in duševno bolnih
135
in prehranskem svetovanju – dietetiki
Vesna Čuk, Tamara Štemberger Kolnik, Sabina Ličen,
Mojca Bizjak, Tamara Poklar Vatovec,
Boštjan Žvanut, Patrik Pucer
Uvod
Na področju izobraževanja so kompetence prisotne že nekaj desetletij oziroma vsaj od 70.
let prejšnjega stoletja, ko je bilo predvsem v anglosaksonskem teoretskem prostoru mogoče
zaslediti vrsto razprav in dokumentov, ki si po eni strani prizadevajo za konceptualizacijo
pojma kompetence v polju vzgoje in izobraževanja, po drugi strani pa obravnavajo možnost
za implementacijo kompetence v kurikularno teorijo in prakso na različnih ravneh izobra-
ževalnega sistema (Štefanc, 2012). Tradicionalni poudarek, ki je bil predvsem na znanju po-
sameznika, ne izpolnjuje več zahtev spreminjajoče se družbe. Pridobivanje profesionalnih
kompetenc je ključni cilj na področju izobraževanja. Zdi se, da tudi usposabljanje na na-
čin, po katerem je nekdo sposoben uporabljati znanje na produktiven način in se kasneje s
tem znanjem zaposliti, ne zadostuje več (Kirschner et al., 1997). Danes delodajalci zahteva-
jo diplomante, ki so sposobni delovati v kompleksnih okoljih, saj je sam pojem kompetenca
močno povezan s sposobnostjo obvladovanja tako zapletenih situacij. Zaradi napredka teh-
nologij in iz njih izhajajočih delovnih nalog, delodajalci od zaposlenih pričakujejo vrsto de-
lovnih specifičnih kompetenc. Svetlik (2005) ugotavlja, da poleg delovnih specifičnih kom-
petenc razvijamo tudi splošne oz. ključne kompetence, ki so potrebne za uspešno reševanje
problemov v zasebnem in javnem življenju ter pri delu. Pomembno je ugotoviti, kako lahko
potrebi po prenosu znanja zadosti javni sistem izobraževanja in kakšna je vloga delodajal-
cev oziroma, kako pri tem vzpostaviti medsebojno sodelovanje.
Pridobivanje kompetenc v zdravstveni negi
»Zdravstvena nega je zdravstvena disciplina, ki obravnava posameznika, družino in
družbeno skupnost v času zdravja in bolezni s ciljem, da se doseže čim višja stopnja zdravja.
Naloga zdravstvene nege je omogočati varovancem njihovo neodvisnost pri opravljanju
osnovnih življenjskih aktivnosti, krepiti in ohranjati zdravje, negovati bolne in sodelovati
v procesu zdravljenja in rehabilitacije. Kot integralni del zdravstvenega sistema obsega pro-
mocijo zdravja, preprečevanje obolevanja ter zdravstveno nego telesno in duševno bolnih
135
