Page 133 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 133
avniki poklicnega odločanja v zdravstveni negi in v prehranskem svetovanju ...
ski stopnji so: i) možnost dela z ljudmi, ii) možnost kariernega razvoja ter iii) z delom, ki ga
bom opravljal/a, bom pripomogel/pripomogla k dobrobiti skupnosti. Razlogi so podobni
kot za študente prvostopenjskega študijskega programa, med prvima dvema najpogostejši-
ma dejavnikoma pa je za drugo stopnjo študijskega programa Zdravstvena nega pomemben
tudi dejavnik »možnost kariernega razvoj«. To razliko lahko pripišemo predvsem dejstvu,
da je določen delež študentov drugostopenjskega študijskega programa Zdravstvena nega
že zaposlen in tako povezuje nadaljnji študij z možnostmi kariernega razvoja; prav tako pa
verjetno tudi tisti udeleženci, ki študij nadaljujejo neposredno po zaključku študija, pre-
poznavajo v nadaljevanju študija na podiplomski stopnji možnosti kariernega in osebne-
ga razvoja.
Največji delež študentov drugostopenjskega študijskega programa Dietetika se je od-
ločilo za študij kar nekaj časa po zaključku dodiplomskega študija, velik delež pa tudi ta-
koj po zaključku dodiplomskega študija in v času izobraževanja na dodiplomskem študiju.
Med pomembnimi dejavniki odločitve za študij so: i) delo je zanimivo, ii) delo z ljudmi, iii)
delo ustreza življenjskemu stilu, iv) delo je moje poslanstvo. Dejavniki, ki so vodili k odlo-
čitvi za študij na drugostopenjskem študijskem programu, so tako podobni tistim, ki so vo-
dili tudi študente dodiplomskega študijskega programa in jih kot rezultate raziskav nava-
jajo tudi tuji avtorji: zanimanje za prehrano (osebni interes za področje) in želja po delu z
ljudmi (Kobel, 1997; Hughes in Desbrow, 2005).
Zavzetost za študij in poklic
V raziskavi smo razvili in poskusno aplicirali lestvico zavzetosti za študij in za poklic, za
katerega ta izobražuje. Lestvica ima ustrezno notranjo skladnost, zbrani podatki pa omo-
gočajo tudi nadaljnjo analizo konstruktne veljavnosti. Udeleženci raziskave vseh študijskih
programov so se vpisali na ta študij zaradi želje po opravljanju poklica, za katerega ta izo-
bražuje, želijo si uspešno zaključiti študij in od študija veliko pričakujejo. To od visoko-
šolske izobraževalne ustanove narekuje zagotavljanje visoke kakovosti izvedbe študijskega
programa, spremljanje uresničitve pričakovanj študentov in medsebojno sodelovanje v nji-
hovem uresničevanju.
Zaključek
V sklopu predstavljene raziskave smo oblikovali inštrument, ki omogoča spremljanje različ-
nih vidikov poklicnega odločanja študentov ter omogoča tudi opis in razlago pričakovanj
študentov do študija. Rezultati raziskave dejavnikov poklicnega odločanja, opravljene v štu-
dijskem letu 2014/2015 kažejo, da se visokošolske izobraževalne ustanove morajo posveča-
ti ugotavljanju dejavnikov poklicnega odločanja in odločanja za študij. Predvsem pa morajo
spremljati učinke vsebine in izvedbe študijskega programa na morebitne predstave o študiju
in poklicu, za katerega ta izobražuje, saj je visokošolsko izobraževanje pomemben element
oblikovanja poklicne identitete.
Povzetek
Odločanje za študij in poklic je povezano s številnimi dejavniki. Do danes so bile na področju zdra-
vstvene nege izvedene številne raziskave dejavnikov poklicnega odločanja. Manj raziskav pa je bilo iz-
vedenih za stroko prehranskega svetovanja – dietetike. Na UP Fakulteti za vede o zdravju dejavnikov
poklicnega odločanja za zdravstveno nego in dietetiko še nismo izvajali. V ta namen smo izvedli raz-
131
ski stopnji so: i) možnost dela z ljudmi, ii) možnost kariernega razvoja ter iii) z delom, ki ga
bom opravljal/a, bom pripomogel/pripomogla k dobrobiti skupnosti. Razlogi so podobni
kot za študente prvostopenjskega študijskega programa, med prvima dvema najpogostejši-
ma dejavnikoma pa je za drugo stopnjo študijskega programa Zdravstvena nega pomemben
tudi dejavnik »možnost kariernega razvoj«. To razliko lahko pripišemo predvsem dejstvu,
da je določen delež študentov drugostopenjskega študijskega programa Zdravstvena nega
že zaposlen in tako povezuje nadaljnji študij z možnostmi kariernega razvoja; prav tako pa
verjetno tudi tisti udeleženci, ki študij nadaljujejo neposredno po zaključku študija, pre-
poznavajo v nadaljevanju študija na podiplomski stopnji možnosti kariernega in osebne-
ga razvoja.
Največji delež študentov drugostopenjskega študijskega programa Dietetika se je od-
ločilo za študij kar nekaj časa po zaključku dodiplomskega študija, velik delež pa tudi ta-
koj po zaključku dodiplomskega študija in v času izobraževanja na dodiplomskem študiju.
Med pomembnimi dejavniki odločitve za študij so: i) delo je zanimivo, ii) delo z ljudmi, iii)
delo ustreza življenjskemu stilu, iv) delo je moje poslanstvo. Dejavniki, ki so vodili k odlo-
čitvi za študij na drugostopenjskem študijskem programu, so tako podobni tistim, ki so vo-
dili tudi študente dodiplomskega študijskega programa in jih kot rezultate raziskav nava-
jajo tudi tuji avtorji: zanimanje za prehrano (osebni interes za področje) in želja po delu z
ljudmi (Kobel, 1997; Hughes in Desbrow, 2005).
Zavzetost za študij in poklic
V raziskavi smo razvili in poskusno aplicirali lestvico zavzetosti za študij in za poklic, za
katerega ta izobražuje. Lestvica ima ustrezno notranjo skladnost, zbrani podatki pa omo-
gočajo tudi nadaljnjo analizo konstruktne veljavnosti. Udeleženci raziskave vseh študijskih
programov so se vpisali na ta študij zaradi želje po opravljanju poklica, za katerega ta izo-
bražuje, želijo si uspešno zaključiti študij in od študija veliko pričakujejo. To od visoko-
šolske izobraževalne ustanove narekuje zagotavljanje visoke kakovosti izvedbe študijskega
programa, spremljanje uresničitve pričakovanj študentov in medsebojno sodelovanje v nji-
hovem uresničevanju.
Zaključek
V sklopu predstavljene raziskave smo oblikovali inštrument, ki omogoča spremljanje različ-
nih vidikov poklicnega odločanja študentov ter omogoča tudi opis in razlago pričakovanj
študentov do študija. Rezultati raziskave dejavnikov poklicnega odločanja, opravljene v štu-
dijskem letu 2014/2015 kažejo, da se visokošolske izobraževalne ustanove morajo posveča-
ti ugotavljanju dejavnikov poklicnega odločanja in odločanja za študij. Predvsem pa morajo
spremljati učinke vsebine in izvedbe študijskega programa na morebitne predstave o študiju
in poklicu, za katerega ta izobražuje, saj je visokošolsko izobraževanje pomemben element
oblikovanja poklicne identitete.
Povzetek
Odločanje za študij in poklic je povezano s številnimi dejavniki. Do danes so bile na področju zdra-
vstvene nege izvedene številne raziskave dejavnikov poklicnega odločanja. Manj raziskav pa je bilo iz-
vedenih za stroko prehranskega svetovanja – dietetike. Na UP Fakulteti za vede o zdravju dejavnikov
poklicnega odločanja za zdravstveno nego in dietetiko še nismo izvajali. V ta namen smo izvedli raz-
131
