Page 138 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 138
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
ter invalidov vseh starosti v zdravstvenih ustanovah in v lokalnih skupnostih. Zdravstve-
na nega vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in
umirajoče ljudi. Glavne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorništvo, promoviranje var-
nega okolja, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter managemen-
ta zdravstvenih sistemov in izobraževanje« (WHO, 2002; ICN, 2012). Z zdravstveno nego
so neločljivo povezane človekove pravice, posebej pravica do življenja in spoštovanja člove-
kovega dostojanstva (ICN, 2012).
Temeljni okvir kompetenc za uporabo v zdravstveni negi je razvila Benner (2001), ki
je kot ključno kompetenco na višji stopnji profesionalnega razvoja medicinske sestre pouda-
rila izvajanje mentorstva (Benner, Tanner in Chesla, 2009). Kompetentnost izražajo zmo-
žnosti posameznika za ustrezno ravnanje v poklicnih situacijah z uporabo svojega znanja
in spretnosti. Jank in Meyer (2006) navajata, da razvoj kompetenc omogoča razvoj profesi-
onalnega ravnanja, ki pomeni razvoj zmožnosti za samostojno strokovno delo v delovnem
okolju v povezavi s teoretičnimi izhodišči, znanstvenimi podlagami in v skladu s poklic-
no etiko.
Izobraževanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego zajema tri leta študi-
ja ali 4600 ur teoretičnega in kliničnega usposabljanja, pri čemer trajanje teoretičnega izo-
braževanja predstavlja vsaj tretjino, trajanje kliničnega usposabljanja pa vsaj polovico traja-
nja celotnega študija. Klinično usposabljanje za medicinske sestre poteka v bolnišnicah in
drugih zdravstvenih zavodih ter v skupnosti z vodenjem in nadzorom učiteljev-praktikov,
kliničnih mentorjev in s pomočjo drugih usposobljenih medicinskih sester (Direktiva EU
2005/255: 40–41). Evropska direktiva 2005–736/ES za regulirane poklice v zdravstvu do-
loča tudi kompetence za zdravstveno nego. Opredeljene so kot poklicne aktivnosti in kom-
petence v zdravstveni in babiški negi, ki določajo pristojnosti in obseg dela posameznih iz-
vajalcev (Železnik et al., 2008). Dokument opredeljuje zahtevnost in obseg kompetenc, po
katerih se oblikujejo dodiplomsko visokošolsko izobraževanje in študijski programi zdra-
vstvene nege. Strateške usmeritve za izobraževanje v zdravstveni negi v Sloveniji za obdobje
2011–2020 vsebujejo izhodišča in aktivnosti zdravstvene nege za izobraževanje medicin-
skih sester, ki bodo avtonomno in odgovorno izvajale zdravstveno nego pacientov na vseh
ravneh zdravstvenega varstva (Zbornica-Zveza, 2011). Učenje in profesionalni razvoj v zdra-
vstveni negi sta procesa, ki spodbujata karierne poti in razvoj podiplomskih študijev ter kli-
ničnih specializacij, da bo zdravstvena nega lahko prevzemala nove vloge pri obravnavi pa-
cientov (Uradni list RS, 2011).
Študijski program Zdravstvena nega izhaja iz definicije zdravstvene nege in vloge
diplomirane medicinske sestre/zdravstvenika. Zahteve, kako mora biti organizirano
izobraževanje za reguliran poklic diplomirane medicinske sestre, s katerim se dosežejo
splošne in predmetno specifične kompetence, so opredeljene v akreditiranih študijskih
programih. Učenje in poučevanje študentov zdravstvene nege poteka v neposrednem
kliničnem okolju v realnih situacijah, neposredno s pacienti in na različnih specialnih
področjih. Klinično usposabljanje v delovnem okolju poteka v učnih zavodih (bolnišnice,
dispanzerji, zdravstveni domovi, domovi za ostarele, šole, vrtci) pod nadzorom
usposobljenih strokovnih mentorjev. V prvem letniku vodijo klinično usposabljanje
v celoti šolski mentorji, v drugem in tretjem letniku pa poteka klinično usposabljanje v
delovnem okolju pod nadzorom usposobljenih strokovnjakov, diplomiranih medicinskih
136
ter invalidov vseh starosti v zdravstvenih ustanovah in v lokalnih skupnostih. Zdravstve-
na nega vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in
umirajoče ljudi. Glavne naloge zdravstvene nege so tudi zagovorništvo, promoviranje var-
nega okolja, raziskovanje, sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike ter managemen-
ta zdravstvenih sistemov in izobraževanje« (WHO, 2002; ICN, 2012). Z zdravstveno nego
so neločljivo povezane človekove pravice, posebej pravica do življenja in spoštovanja člove-
kovega dostojanstva (ICN, 2012).
Temeljni okvir kompetenc za uporabo v zdravstveni negi je razvila Benner (2001), ki
je kot ključno kompetenco na višji stopnji profesionalnega razvoja medicinske sestre pouda-
rila izvajanje mentorstva (Benner, Tanner in Chesla, 2009). Kompetentnost izražajo zmo-
žnosti posameznika za ustrezno ravnanje v poklicnih situacijah z uporabo svojega znanja
in spretnosti. Jank in Meyer (2006) navajata, da razvoj kompetenc omogoča razvoj profesi-
onalnega ravnanja, ki pomeni razvoj zmožnosti za samostojno strokovno delo v delovnem
okolju v povezavi s teoretičnimi izhodišči, znanstvenimi podlagami in v skladu s poklic-
no etiko.
Izobraževanje medicinskih sester za splošno zdravstveno nego zajema tri leta študi-
ja ali 4600 ur teoretičnega in kliničnega usposabljanja, pri čemer trajanje teoretičnega izo-
braževanja predstavlja vsaj tretjino, trajanje kliničnega usposabljanja pa vsaj polovico traja-
nja celotnega študija. Klinično usposabljanje za medicinske sestre poteka v bolnišnicah in
drugih zdravstvenih zavodih ter v skupnosti z vodenjem in nadzorom učiteljev-praktikov,
kliničnih mentorjev in s pomočjo drugih usposobljenih medicinskih sester (Direktiva EU
2005/255: 40–41). Evropska direktiva 2005–736/ES za regulirane poklice v zdravstvu do-
loča tudi kompetence za zdravstveno nego. Opredeljene so kot poklicne aktivnosti in kom-
petence v zdravstveni in babiški negi, ki določajo pristojnosti in obseg dela posameznih iz-
vajalcev (Železnik et al., 2008). Dokument opredeljuje zahtevnost in obseg kompetenc, po
katerih se oblikujejo dodiplomsko visokošolsko izobraževanje in študijski programi zdra-
vstvene nege. Strateške usmeritve za izobraževanje v zdravstveni negi v Sloveniji za obdobje
2011–2020 vsebujejo izhodišča in aktivnosti zdravstvene nege za izobraževanje medicin-
skih sester, ki bodo avtonomno in odgovorno izvajale zdravstveno nego pacientov na vseh
ravneh zdravstvenega varstva (Zbornica-Zveza, 2011). Učenje in profesionalni razvoj v zdra-
vstveni negi sta procesa, ki spodbujata karierne poti in razvoj podiplomskih študijev ter kli-
ničnih specializacij, da bo zdravstvena nega lahko prevzemala nove vloge pri obravnavi pa-
cientov (Uradni list RS, 2011).
Študijski program Zdravstvena nega izhaja iz definicije zdravstvene nege in vloge
diplomirane medicinske sestre/zdravstvenika. Zahteve, kako mora biti organizirano
izobraževanje za reguliran poklic diplomirane medicinske sestre, s katerim se dosežejo
splošne in predmetno specifične kompetence, so opredeljene v akreditiranih študijskih
programih. Učenje in poučevanje študentov zdravstvene nege poteka v neposrednem
kliničnem okolju v realnih situacijah, neposredno s pacienti in na različnih specialnih
področjih. Klinično usposabljanje v delovnem okolju poteka v učnih zavodih (bolnišnice,
dispanzerji, zdravstveni domovi, domovi za ostarele, šole, vrtci) pod nadzorom
usposobljenih strokovnih mentorjev. V prvem letniku vodijo klinično usposabljanje
v celoti šolski mentorji, v drugem in tretjem letniku pa poteka klinično usposabljanje v
delovnem okolju pod nadzorom usposobljenih strokovnjakov, diplomiranih medicinskih
136
