Page 21 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 21
Sistemski pristop in sistemsko mišljenje 21
Izraz sistem se uporablja na različnih področjih in ima mnogo pome-
nov. Lahko pa postavimo nekaj splošnih značilnosti sistemov. Sistemi so
sestavljeni iz elementov in med temi elementi obstojijo večinoma funkcio-
nalne medsebojne relacije. Vsak sistem ima meje v odnosu do okolja, ki so
bolj ali manj propustne. Te meje so lahko snovne, kot npr. koža človeške-
ga telesa, ali pa nesnovne, npr. članstvo v določeni družbeni skupini. Meje
sistema so pomembne predvsem zaradi njegove identifikacije in zaradi do-
ločanja relacij med sistemom in njegovim okoljem, torej tega, kaj lahko vk-
ljučimo ali izključimo iz sistema. Hkrati se sistemi večino časa obnašajo
dinamično, kar pomeni, da je obnašanje pogosto vezano na cilj sistema.
Obnašanje bioloških sistemov je vezano na zagotavljanje lastne ohranitve
preko homeostaze, obnašanje proizvodnih in storitvenih sistemov je pove-
zano z določenim izhodom.
Gledano od blizu se posamezni elementi sistema lahko dojemajo kot
celotni podsistem, hkrati pa je sistem lahko posamezen element večjega sis-
tema. Turistični vodnik je pri tem lahko podsistem poslovalnice turistič-
ne agencije, ki ga zaposluje, hkrati pa je poslovalnica zopet element mnogo
večjega sistema tour operaterja. S tem celotna hierarhija narašča.
Rapoport (1986, 30) kot tri bistvene lastnosti sistema pojmuje identite-
to, organizacijo in ciljno usmerjenost. Pod identiteto si predstavlja »stabil-
nost znotraj spremembe«, z organizacijo pojmuje oblikovanje in upravlja-
nje s kompleksnostjo in s ciljno usmerjenostjo misli na usodo sistema.
Poznavanje lastnosti sistema pomeni temelj za razumevanje njegovega de-
lovanja ter za izbiro ustreznih metod za preučevanje obnašanja tega siste-
ma. Po Kljajiću (1994) sisteme delimo na formalne ali abstraktne, naravne
ali družbene, med katere sodi tudi turistični, ki ga večinoma obravnava-
mo. Razlike med njimi se kažejo v pojavnosti njihovih elementov. Medtem
ko so elementi formalnih sistemov abstraktni pojmi, kot so npr. črke, šte-
vilke, simboli, so elementi naravnih in družbenih sistemov vedno snovni,
npr. ljudje.
Iz sistemskega mišljenja se je razvila sodobna sistemska teorija. Med-
tem, ko je sistemsko mišljenje dokazano staro več kot dva tisoč let, dokaz
so dela posameznih filozofov, kot so Aristotel, Ptolemej, kasneje Kopernik,
Galileo, Ibn Khaldun in Vico, je sistemska teorija novejši pojem. Razvita
je bila v 50 letih dvajsetega stoletja in se še vedno razvija. Sistemsko mišlje-
nje formalizira kot navidezno disciplino, organizirano telo znanja za študij
sistemov. Mnogo uporabnih znanosti je raslo iz nje, vključno kibernetika,
informacijska teorija, tipologija, faktorska analiza, sistemski inženiring in
operacijske raziskave. Skupno vsem tem je splošna teorija sistemov, ki so jo
postavili Bertalanffy (1968).
Izraz sistem se uporablja na različnih področjih in ima mnogo pome-
nov. Lahko pa postavimo nekaj splošnih značilnosti sistemov. Sistemi so
sestavljeni iz elementov in med temi elementi obstojijo večinoma funkcio-
nalne medsebojne relacije. Vsak sistem ima meje v odnosu do okolja, ki so
bolj ali manj propustne. Te meje so lahko snovne, kot npr. koža človeške-
ga telesa, ali pa nesnovne, npr. članstvo v določeni družbeni skupini. Meje
sistema so pomembne predvsem zaradi njegove identifikacije in zaradi do-
ločanja relacij med sistemom in njegovim okoljem, torej tega, kaj lahko vk-
ljučimo ali izključimo iz sistema. Hkrati se sistemi večino časa obnašajo
dinamično, kar pomeni, da je obnašanje pogosto vezano na cilj sistema.
Obnašanje bioloških sistemov je vezano na zagotavljanje lastne ohranitve
preko homeostaze, obnašanje proizvodnih in storitvenih sistemov je pove-
zano z določenim izhodom.
Gledano od blizu se posamezni elementi sistema lahko dojemajo kot
celotni podsistem, hkrati pa je sistem lahko posamezen element večjega sis-
tema. Turistični vodnik je pri tem lahko podsistem poslovalnice turistič-
ne agencije, ki ga zaposluje, hkrati pa je poslovalnica zopet element mnogo
večjega sistema tour operaterja. S tem celotna hierarhija narašča.
Rapoport (1986, 30) kot tri bistvene lastnosti sistema pojmuje identite-
to, organizacijo in ciljno usmerjenost. Pod identiteto si predstavlja »stabil-
nost znotraj spremembe«, z organizacijo pojmuje oblikovanje in upravlja-
nje s kompleksnostjo in s ciljno usmerjenostjo misli na usodo sistema.
Poznavanje lastnosti sistema pomeni temelj za razumevanje njegovega de-
lovanja ter za izbiro ustreznih metod za preučevanje obnašanja tega siste-
ma. Po Kljajiću (1994) sisteme delimo na formalne ali abstraktne, naravne
ali družbene, med katere sodi tudi turistični, ki ga večinoma obravnava-
mo. Razlike med njimi se kažejo v pojavnosti njihovih elementov. Medtem
ko so elementi formalnih sistemov abstraktni pojmi, kot so npr. črke, šte-
vilke, simboli, so elementi naravnih in družbenih sistemov vedno snovni,
npr. ljudje.
Iz sistemskega mišljenja se je razvila sodobna sistemska teorija. Med-
tem, ko je sistemsko mišljenje dokazano staro več kot dva tisoč let, dokaz
so dela posameznih filozofov, kot so Aristotel, Ptolemej, kasneje Kopernik,
Galileo, Ibn Khaldun in Vico, je sistemska teorija novejši pojem. Razvita
je bila v 50 letih dvajsetega stoletja in se še vedno razvija. Sistemsko mišlje-
nje formalizira kot navidezno disciplino, organizirano telo znanja za študij
sistemov. Mnogo uporabnih znanosti je raslo iz nje, vključno kibernetika,
informacijska teorija, tipologija, faktorska analiza, sistemski inženiring in
operacijske raziskave. Skupno vsem tem je splošna teorija sistemov, ki so jo
postavili Bertalanffy (1968).
