Page 29 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
eli in modeliranje ciljno usmerjenih sistemov v okviru sistemskega pristopa
O ⊆ I × C × Z × T (3) 29
kjer
I..........predstavlja izhodišče raziskovanja,
C…….cilj opazovanja,
Z…….znanje opazovalca,
T…….tehnologijo oz. orodje, ki ga opazovalec uporablja.
Zgornje je samo po sebi jasno. Toda zavedati se tega v času opisa kom-
pleksnega sistema je zelo pomembno in niti malo očitno.
V članku (Kljajić in Jere Lazanski 2001) smo pokazali zvezo med pote-
kom modeliranja in komunikacijskim modelom med udeleženci komple-
ksnih sistemov. Vsak model je v bistvu odvisen in skladen s Peircovo tria-
dno filozofijo, kjer je Peirce (1867) razvrstil stvari na podlagi trihotomije
in triadnih odnosov. Vse stvari je razdelil v tri kategorije, Firstness, Secon-
dness in Thirdness, kot da so stvari prve, druge in tretje. Npr., trihotomijo
možnosti, resničnosti in potrebe je razdelil po principu svoje triadne filo-
zofije: možnost kot prvo, resničnost kot drugo ter potrebo kot tretjo. Po-
dobno je delil kakovost kot prvo, dejstvo kot drugo in navado (zakon, pra-
vilo) kot tretje. Lista se nadaljuje v neskončnost, po Peirceu pa so lahko
odnosi med elementi sistema tudi triadni. Peircea imamo lahko za pred-
hodnika sistemske analize. Če bi razmišljali poglobljeno, bi lahko trdili
celo, da sta Tomaž Akvinski in William Ockham prva, ki sta se resno loti-
la vprašanja o tem, kar obstaja, in o tistem, ki to opisuje.
Slika 7. Prikaz subjekta v procesu modeliranja.
Na Sliki 6 smo predstavili model kot poenostavljeno sliko resničnosti,
kot način komunikacije o svetu. Odvisen je od konteksta komunikacije in
O ⊆ I × C × Z × T (3) 29
kjer
I..........predstavlja izhodišče raziskovanja,
C…….cilj opazovanja,
Z…….znanje opazovalca,
T…….tehnologijo oz. orodje, ki ga opazovalec uporablja.
Zgornje je samo po sebi jasno. Toda zavedati se tega v času opisa kom-
pleksnega sistema je zelo pomembno in niti malo očitno.
V članku (Kljajić in Jere Lazanski 2001) smo pokazali zvezo med pote-
kom modeliranja in komunikacijskim modelom med udeleženci komple-
ksnih sistemov. Vsak model je v bistvu odvisen in skladen s Peircovo tria-
dno filozofijo, kjer je Peirce (1867) razvrstil stvari na podlagi trihotomije
in triadnih odnosov. Vse stvari je razdelil v tri kategorije, Firstness, Secon-
dness in Thirdness, kot da so stvari prve, druge in tretje. Npr., trihotomijo
možnosti, resničnosti in potrebe je razdelil po principu svoje triadne filo-
zofije: možnost kot prvo, resničnost kot drugo ter potrebo kot tretjo. Po-
dobno je delil kakovost kot prvo, dejstvo kot drugo in navado (zakon, pra-
vilo) kot tretje. Lista se nadaljuje v neskončnost, po Peirceu pa so lahko
odnosi med elementi sistema tudi triadni. Peircea imamo lahko za pred-
hodnika sistemske analize. Če bi razmišljali poglobljeno, bi lahko trdili
celo, da sta Tomaž Akvinski in William Ockham prva, ki sta se resno loti-
la vprašanja o tem, kar obstaja, in o tistem, ki to opisuje.
Slika 7. Prikaz subjekta v procesu modeliranja.
Na Sliki 6 smo predstavili model kot poenostavljeno sliko resničnosti,
kot način komunikacije o svetu. Odvisen je od konteksta komunikacije in
