Page 30 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 30
Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu
načina komuniciranja, da lahko določimo, ali bomo govorili o znanstve-
nem ali splošnem jeziku.
Komunicirati pomeni izmenjavati in razumeti sporočila med dvema ali
več udeleženci komunikacije. Proces lahko prikažemo s Sliko 7, s sredstvi
semantičnega trikotnika.
30
Slika 8. Semantični vidik modeliranja.
Na ta način, med naborom označenih objektov, a ∈ A in znakov
z ∈ Z , lahko oblikujemo sistem označbe R( z, a ) . Vsebina in ideja infor-
macije R( z, s) je oblikovana v zvezi z naborom znakov z ∈ Z in spreje-
mnikom informacij s ∈ S . z ∈ Z označuje objekt mišljenja in razumeva-
nja z vidika sprejemnika s ∈ S . Na koncu zanka R( s, a ) dvigne določene
povezave, oznake, ideje in razumevanja informacij z dela subjekta s ∈ S v
povezavi z objektom a ∈ A . Kot vidimo, se glavni problem razumevanja
informacij nahaja v povezavi označb, oblikovanih z besedami v okviru je-
zika, in ocen ter razumevanja, oblikovanih v skupini ljudi. Znanost govori
o nosilcih in povezavah, ki so racionalne. Če obstojijo entitete, katerih po-
vezave ne morejo biti opisane s sredstvi mednarodnih sistemskih merskih
enot, je naš jezik nezadosten in si moramo pomagati s področji socialnih
znanosti, estetike, filozofije, magije, religije in politike.
Po načinu opisa in zaporedju nastanka ločimo naslednje modele:
– opisni model
– fizični (makete, modeli in simulatorji)
– matematični (kvalitativni, kvantitativni)
Za opisne modele je značilno, da v naravnem jeziku opišemo zakoni-
tosti, ki veljajo med elementi problema, ki ga modeliramo. Opisni model je
lahko dejanski opis dogodkov, ki jih ne moremo vnaprej formalizirati. Za
takšne modele je bistvenega pomena sintaktična (v okviru leksike in dej-
načina komuniciranja, da lahko določimo, ali bomo govorili o znanstve-
nem ali splošnem jeziku.
Komunicirati pomeni izmenjavati in razumeti sporočila med dvema ali
več udeleženci komunikacije. Proces lahko prikažemo s Sliko 7, s sredstvi
semantičnega trikotnika.
30
Slika 8. Semantični vidik modeliranja.
Na ta način, med naborom označenih objektov, a ∈ A in znakov
z ∈ Z , lahko oblikujemo sistem označbe R( z, a ) . Vsebina in ideja infor-
macije R( z, s) je oblikovana v zvezi z naborom znakov z ∈ Z in spreje-
mnikom informacij s ∈ S . z ∈ Z označuje objekt mišljenja in razumeva-
nja z vidika sprejemnika s ∈ S . Na koncu zanka R( s, a ) dvigne določene
povezave, oznake, ideje in razumevanja informacij z dela subjekta s ∈ S v
povezavi z objektom a ∈ A . Kot vidimo, se glavni problem razumevanja
informacij nahaja v povezavi označb, oblikovanih z besedami v okviru je-
zika, in ocen ter razumevanja, oblikovanih v skupini ljudi. Znanost govori
o nosilcih in povezavah, ki so racionalne. Če obstojijo entitete, katerih po-
vezave ne morejo biti opisane s sredstvi mednarodnih sistemskih merskih
enot, je naš jezik nezadosten in si moramo pomagati s področji socialnih
znanosti, estetike, filozofije, magije, religije in politike.
Po načinu opisa in zaporedju nastanka ločimo naslednje modele:
– opisni model
– fizični (makete, modeli in simulatorji)
– matematični (kvalitativni, kvantitativni)
Za opisne modele je značilno, da v naravnem jeziku opišemo zakoni-
tosti, ki veljajo med elementi problema, ki ga modeliramo. Opisni model je
lahko dejanski opis dogodkov, ki jih ne moremo vnaprej formalizirati. Za
takšne modele je bistvenega pomena sintaktična (v okviru leksike in dej-
