Page 32 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu
Takšni modeli so zelo abstraktni in prikazujejo le trenutno pomemb-
na stanja, ne pa tudi dinamike sistema. Njihova prednost je v tem, da so
natančni in obenem ponazarjajo le najpomembnejše lastnosti sistema. Ti
modeli nam na pregleden način pomagajo, da v globalu dojamemo celoto.
Matematično orodje pri preučevanju kvalitativnih modelov je teorija mno-
žic in teorija
Naslednji nižji nivo abstrakcije je modeliranje v prostoru stanj. Med
kvantitativnimi metodami najsplošnejši način modeliranja sistemov, ki se
še nadalje intenzivno razvija, sloni na napredku računalniške tehnike, si-
mulacije in razvoja rekurzivnih algoritmov.
Izbira modela je odvisna od sistema, ki ga preučujemo. Vsakemu mode-
lu predstavlja osnovo teorija, ki je nujno kvalitativna. V odvisnosti od njene
abstrakcije lahko govorimo o natančnih ali verbalnih teorijah, odvisno od
32 pojava, ki ga želimo interpretirati. Fizični modeli so ponavadi poenostav-
ljeni in zmanjšani realni sistemi, katerih lastnosti preučujemo.
Fizični modeli nazorno predstavljajo obnašanje realnega sistema, pred-
vsem njegovih pomembnejših lastnosti v določenem delovnem okolju in
pri določenih pogojih.
Metodologija sistemske simulacije za podporo odločanju v poslovnem
sistemu
Pričujoča metodologija obravnava obnašanje integralnega simulacijskega
sistema kot pomoči pri poslovnih odločitvah in analizi obnašanja komple-
ksnih turističnih sistemov. Postopek je razdeljen na tri faze:
a) metodološki problemi oz. opredelitev izhodišč in definicije pro-
blema,
b) metode priprave simulacijskega scenarija in izbor rešitve, skladne
z želenimi cilji in obnašanjem sistema,
c) implementacija simulacijskega modela poslovnega sistema.
Namen simulacije je:
– spoznavanje obnašanja integralnega simulacijskega sistema za po-
moč pri poslovnih odločitvah, strateškem planiranju in analizi
kompleksnih turističnih sistemov pri različnih kriterijih in scena-
rijih:
– izboljšanje procesa planiranja in odločanja,
– pridobitev novih znanj o obnašanju in upravljanju kompleks nih
sistemov,
– vzgoja strokovnega kadra za planiranje in vodenje podjetja.
Takšni modeli so zelo abstraktni in prikazujejo le trenutno pomemb-
na stanja, ne pa tudi dinamike sistema. Njihova prednost je v tem, da so
natančni in obenem ponazarjajo le najpomembnejše lastnosti sistema. Ti
modeli nam na pregleden način pomagajo, da v globalu dojamemo celoto.
Matematično orodje pri preučevanju kvalitativnih modelov je teorija mno-
žic in teorija
Naslednji nižji nivo abstrakcije je modeliranje v prostoru stanj. Med
kvantitativnimi metodami najsplošnejši način modeliranja sistemov, ki se
še nadalje intenzivno razvija, sloni na napredku računalniške tehnike, si-
mulacije in razvoja rekurzivnih algoritmov.
Izbira modela je odvisna od sistema, ki ga preučujemo. Vsakemu mode-
lu predstavlja osnovo teorija, ki je nujno kvalitativna. V odvisnosti od njene
abstrakcije lahko govorimo o natančnih ali verbalnih teorijah, odvisno od
32 pojava, ki ga želimo interpretirati. Fizični modeli so ponavadi poenostav-
ljeni in zmanjšani realni sistemi, katerih lastnosti preučujemo.
Fizični modeli nazorno predstavljajo obnašanje realnega sistema, pred-
vsem njegovih pomembnejših lastnosti v določenem delovnem okolju in
pri določenih pogojih.
Metodologija sistemske simulacije za podporo odločanju v poslovnem
sistemu
Pričujoča metodologija obravnava obnašanje integralnega simulacijskega
sistema kot pomoči pri poslovnih odločitvah in analizi obnašanja komple-
ksnih turističnih sistemov. Postopek je razdeljen na tri faze:
a) metodološki problemi oz. opredelitev izhodišč in definicije pro-
blema,
b) metode priprave simulacijskega scenarija in izbor rešitve, skladne
z želenimi cilji in obnašanjem sistema,
c) implementacija simulacijskega modela poslovnega sistema.
Namen simulacije je:
– spoznavanje obnašanja integralnega simulacijskega sistema za po-
moč pri poslovnih odločitvah, strateškem planiranju in analizi
kompleksnih turističnih sistemov pri različnih kriterijih in scena-
rijih:
– izboljšanje procesa planiranja in odločanja,
– pridobitev novih znanj o obnašanju in upravljanju kompleks nih
sistemov,
– vzgoja strokovnega kadra za planiranje in vodenje podjetja.
