Page 35 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
Modeli in modeliranje ciljno usmerjenih sistemov v okviru sistemskega pristopa 35
Igro Escamilla gledalci nagradijo s ploskanjem, kar še bolj razjezi bika.
Publika še bolj ploska, bik je čedalje bolj razjarjen. Igro Escamilla bik do-
življa kot grožnjo (-); bolj ko ga Escamillo draži, bolj se bik počuti ogrože-
nega in manj varnega (-). Občutku manjše varnosti sledi večja jeza (+), večji
jezi sledi (-) manjši strah (-), manjšemu strahu pa večja napadalnost (+), pri
tem pa je tudi Escamillova igra boljša (+).
Tu gre za tipičen kvalitativni model, ki ima za cilj razlage sistema igre
toreadorja in bika: dva kroga pozitivne povratne zveze (predznaki v kro-
gu se množijo med seboj) v konfliktu, ki peljejo v katastrofo bika ali torea-
dorja. Nadaljnje kvantitativno modeliranje bi bilo nesmiselno. Odnosov in
stanj ne moremo izraziti z urejenim merskim sistemom; lahko pa razloži-
mo potek in dinamiko procesa.
Z naslednjim primerom bomo prikazali enak postopek definiranja
problema, z razliko, da je smiselno pa tudi možno nadaljevati postopek iz
kvalitativnega v kvantitativni model. Gre za znani model Malthusovega
zakona o rasti populacije. Slika 10 predstavlja diagram vpliva, ki je pravza-
prav slika populacijskega modela.
Slika 10: Vzročno-zankovni diagram modela populacije.
Opis diagrama vpliva je podoben prejšnjemu primeru. Večja populaci-
ja(+), več rojstev (+), več rojstev (+), večja populacija (+). Skratka, predsta-
vljen je krog pozitivne povratne zveze ali okrepitveni krog (angl. reinfor-
cing circle). Drugi krog pa predstavlja večjo populacijo (+), večjo smrtnost
(+), večjo smrtnost (+), manjšo populacijo (-), torej regulacijski krog ali
krog negativne povratne zveze.
Zgornji opisani model lahko ponazorimo v vzročno-posledičnem mo-
delu. Po definiciji sistema je množica elementov in njihovih povezav enač-
ba (1), tj. S = (E,R), definiramo osnovne prvine (elemente) Ei, ki oblikujejo
poenostavljen model. To sta:
E = (Okolje, Privlačnost okolja (lastnost), Število turistov, Investici-
ja, Infrastruktura, Gneča)
Igro Escamilla gledalci nagradijo s ploskanjem, kar še bolj razjezi bika.
Publika še bolj ploska, bik je čedalje bolj razjarjen. Igro Escamilla bik do-
življa kot grožnjo (-); bolj ko ga Escamillo draži, bolj se bik počuti ogrože-
nega in manj varnega (-). Občutku manjše varnosti sledi večja jeza (+), večji
jezi sledi (-) manjši strah (-), manjšemu strahu pa večja napadalnost (+), pri
tem pa je tudi Escamillova igra boljša (+).
Tu gre za tipičen kvalitativni model, ki ima za cilj razlage sistema igre
toreadorja in bika: dva kroga pozitivne povratne zveze (predznaki v kro-
gu se množijo med seboj) v konfliktu, ki peljejo v katastrofo bika ali torea-
dorja. Nadaljnje kvantitativno modeliranje bi bilo nesmiselno. Odnosov in
stanj ne moremo izraziti z urejenim merskim sistemom; lahko pa razloži-
mo potek in dinamiko procesa.
Z naslednjim primerom bomo prikazali enak postopek definiranja
problema, z razliko, da je smiselno pa tudi možno nadaljevati postopek iz
kvalitativnega v kvantitativni model. Gre za znani model Malthusovega
zakona o rasti populacije. Slika 10 predstavlja diagram vpliva, ki je pravza-
prav slika populacijskega modela.
Slika 10: Vzročno-zankovni diagram modela populacije.
Opis diagrama vpliva je podoben prejšnjemu primeru. Večja populaci-
ja(+), več rojstev (+), več rojstev (+), večja populacija (+). Skratka, predsta-
vljen je krog pozitivne povratne zveze ali okrepitveni krog (angl. reinfor-
cing circle). Drugi krog pa predstavlja večjo populacijo (+), večjo smrtnost
(+), večjo smrtnost (+), manjšo populacijo (-), torej regulacijski krog ali
krog negativne povratne zveze.
Zgornji opisani model lahko ponazorimo v vzročno-posledičnem mo-
delu. Po definiciji sistema je množica elementov in njihovih povezav enač-
ba (1), tj. S = (E,R), definiramo osnovne prvine (elemente) Ei, ki oblikujejo
poenostavljen model. To sta:
E = (Okolje, Privlačnost okolja (lastnost), Število turistov, Investici-
ja, Infrastruktura, Gneča)
