Page 38 - Jere Jakulin, Tadeja, 2016. Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
Kvalitativno modeliranje kompleksnih sistemov v turizmu
kjer n in m predstavljata stopnjo rojstev in stopnjo smrti populacije. Za n >
m P(k) eksponentno narašča in za n < m P(k) eksponentno pada. Le pri n
= m sistem doseže ravnovesje.
V splošnem v okviru SD-realni sistem po Forresterju opišemo z dvoj-
ko:
S = ( Li , Rij , Ojk ), i = 1,.., n, j = 1,..., m, (5),
kmjeermjebeLsit-atinejalesmisetenmt sata(annjagls.isrtaetme aali(aflnogwl.)l,ekviejleaflui sntkoccikja) pinolRjuijbenleegmaeenletmsperne--
ta stanja ij. Element stanja L ponavadi opiše tiste enote sistema, ki v sebi
akumulirajo neke količine, recimo informacije, energijo, material, denar-
na sredstva itn. Simbolično ga prikazujemo s pravokotnikom, v katerega
38 zapišemo, za katero spremenljivko stanja gre. S puščicami označimo smer
toka v pravokotnik in iz njega. Element spremembe stanja je pomožni ele-
ment in ima ponavadi funkcijo odločitve. Z njim definiramo dotok in/ali
odtok z elementi stanja sistema. Tokove informacij med elementi stanja in
elementi spremembe stanja sistema opredelimo s pomožnimi elementi Ojk
. Služijo za posredovanje informacij z elementom spremembe stanja v obli-
ki algebrskih izrazov v sistemu in nimajo fizikalnega pomena. Poleg našte-
tih elementov v blok diagramu sistema nastopajo še parametri p j sistema.
To so stalnice sistema in predstavljajo določeno informacijo za bloke tipa
L in R ter elementov zakasnitve.
Metodologija sistemske dinamike teoretično ni nova. Nova je semanti-
ka modeliranja, kar je posledica razvoja informacijske tehnologije in zahtev
po racionalnem pristopu v preučevanju dinamike kompleksnih sistemov.
Forresterjev način je nekoliko bližji uporabnikom poslovnih sistemov.
S pomočjo opisanih elementov lahko simuliramo nek kompleksei tu-
ristični sistem. Verbalnemu opisu problema sledi blokovni diagram z jasni-
mi in razumljivimi enačbami. Nato sledi zapis enačb v enem od simulacij-
skih jezikov.
Metoda sistemske dinamike ni le pisanje enačb gibanja poslovnih pro-
cesov s pomočjo elementov L in R , temveč tudi celovita metodologija re-
ševanja dinamičnih problemov. Njen postopek pa je podrobno opisan
v Forrester (1994). Pri tem prvi korak pomeni definicijo problema, ciljev
in izhodišč. Ta del je lahko katera koli metodologija sistemskega pristo-
pa. Drugi korak pomeni zapis problema z elementi Level in Rate (ali kateri
koli način transformacije problema v simulacijski model).
Puščice kažejo postopek reševanja po korakih, s tem da naslednja faza
lahko iterativno vpliva na predhodno fazo. Z drugimi besedami, posame-
kjer n in m predstavljata stopnjo rojstev in stopnjo smrti populacije. Za n >
m P(k) eksponentno narašča in za n < m P(k) eksponentno pada. Le pri n
= m sistem doseže ravnovesje.
V splošnem v okviru SD-realni sistem po Forresterju opišemo z dvoj-
ko:
S = ( Li , Rij , Ojk ), i = 1,.., n, j = 1,..., m, (5),
kmjeermjebeLsit-atinejalesmisetenmt sata(annjagls.isrtaetme aali(aflnogwl.)l,ekviejleaflui sntkoccikja) pinolRjuijbenleegmaeenletmsperne--
ta stanja ij. Element stanja L ponavadi opiše tiste enote sistema, ki v sebi
akumulirajo neke količine, recimo informacije, energijo, material, denar-
na sredstva itn. Simbolično ga prikazujemo s pravokotnikom, v katerega
38 zapišemo, za katero spremenljivko stanja gre. S puščicami označimo smer
toka v pravokotnik in iz njega. Element spremembe stanja je pomožni ele-
ment in ima ponavadi funkcijo odločitve. Z njim definiramo dotok in/ali
odtok z elementi stanja sistema. Tokove informacij med elementi stanja in
elementi spremembe stanja sistema opredelimo s pomožnimi elementi Ojk
. Služijo za posredovanje informacij z elementom spremembe stanja v obli-
ki algebrskih izrazov v sistemu in nimajo fizikalnega pomena. Poleg našte-
tih elementov v blok diagramu sistema nastopajo še parametri p j sistema.
To so stalnice sistema in predstavljajo določeno informacijo za bloke tipa
L in R ter elementov zakasnitve.
Metodologija sistemske dinamike teoretično ni nova. Nova je semanti-
ka modeliranja, kar je posledica razvoja informacijske tehnologije in zahtev
po racionalnem pristopu v preučevanju dinamike kompleksnih sistemov.
Forresterjev način je nekoliko bližji uporabnikom poslovnih sistemov.
S pomočjo opisanih elementov lahko simuliramo nek kompleksei tu-
ristični sistem. Verbalnemu opisu problema sledi blokovni diagram z jasni-
mi in razumljivimi enačbami. Nato sledi zapis enačb v enem od simulacij-
skih jezikov.
Metoda sistemske dinamike ni le pisanje enačb gibanja poslovnih pro-
cesov s pomočjo elementov L in R , temveč tudi celovita metodologija re-
ševanja dinamičnih problemov. Njen postopek pa je podrobno opisan
v Forrester (1994). Pri tem prvi korak pomeni definicijo problema, ciljev
in izhodišč. Ta del je lahko katera koli metodologija sistemskega pristo-
pa. Drugi korak pomeni zapis problema z elementi Level in Rate (ali kateri
koli način transformacije problema v simulacijski model).
Puščice kažejo postopek reševanja po korakih, s tem da naslednja faza
lahko iterativno vpliva na predhodno fazo. Z drugimi besedami, posame-
